5. junija je v veljavo stopil nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki določa tehnične zahteve za graditev skoraj nič energijskih stavb, ki morajo biti izpolnjene za doseganje energijske učinkovitosti stavb na področju lastnosti toplotnega ovoja stavbe, tehničnih stavbnih sistemov (TSS), ogrevanja, hlajenja, klimatizacije, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople sanitarne vode (TSV), razsvetljave, avtomatizacije in nadzora TSS, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije (OVE) vključno s proizvodnjo električne energije na kraju samem, zagotavljanja podpore e-mobilnosti za potrebe uporabnikov stavb. Sprejeta je tudi nova pripadajoča tehnična smernica TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-1635
S 1. junijem se je začel uporabljati Gradbeni zakon (Uradni list RS št. 199/21), ki je začel veljati 31. decembra 2021. V 152. členu je določil, da se izvršilne predpise sprejme v šestih mesecih (do 30. junija 2022) po uveljaviti zakona, razen Pravilnika o načinu izračuna površin in prostornin stavb, ki se sprejme v dveh letih od uveljavitve zakona. Ti izvršilni predpisi so Uredba o razvrščanju objektov, Uredba o gradbiščih, Uredba o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov in Pravilnik o začasnih objektih. Vsi predpisi so bili že dani v javno razpravo in so v zaključnih fazah priprave, so začetek junija podali informacijo na Ministrstvu za okolje in prostor. Na Ministrstvu za okolje in prostor so za vmesno obdobje pripravili pojasnilo za izvajanje GZ-1 do sprejema izvršilnih predpisov, ki bo objavljeno tudi na spletnih straneh MOP. V primeru, kadar Gradbeni zakon določene obveznosti in upravne postopke, dokumentacijo, izjave ali druge listine predpisuje drugače, kot to določajo prej našteti podzakonski predpisi, ali obstoječi predpisi tega niti ne urejajo, se neposredno uporabi določbe Gradbenega zakona, kot kasnejši predpis višje ravni. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=13855 https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=13850 https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=13856 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-1792/pravilnik-o-zacasnih-objektih
Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru pilotnega projekta za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (Pilot MOP), pripravilo osnutek Priročnika za izvedbo postopka tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora.
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2021 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).
Nova uredba nadomešča sedanjo Uredbo o odpadkih zaradi večjega obsega sprememb, ki so večinoma posledica precej obsežnih sprememb iz Direktive EU o spremembi direktive o odpadkih in obrazloženega mnenja Evropske komisije, s katerim je Sloveniji očitana zamuda pri prenosu omenjenih sprememb.
Evropska komisija je sprejela poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 z naslovom „Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah“.
Na informativnem dnevu, ki je v hibridni obliki potekal na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in preko spleta, so se 2. junija udeleženci seznanili s še zadnjim izmed pomembnejših javnih razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ta je namenjen pilotno-demonstracijskim projektom, usmerjenim v krepitev odpornosti in zeleni prehod.
V Sloveniji potrebujemo pospešitev nizkoogljičnega prehoda, več vlaganj v raziskave in razvoj, podporo inovacijam in prehodu na nove tehnologije, ob tem pa si moramo prizadevati tudi za več medsektorskega in multidisciplinarnega povezovanja, so bili najpomembnejši zaključki dopoldanskega dela Okoljskega dne gospodarstva, 3. junija na Bledu. Potekal je pod naslovom »Vsi govorimo okolje! Ali vsi govorimo isti jezik?« https://okoljskidan.gzs.si/vsebina/Gradiva-s-konference Dvojni prehod, krožno gospodarstvo, podnebna nevtralnost, trajnostni razvoj … so nujni, pa so se strinjali udeleženci popoldanskega dela dogodka. Treba je najti tudi konsenz, kako številne globalne okoljske izzive dejansko skupaj nasloviti in zastavljene cilje tudi doseči. Kot je poudarila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal, »ostajajo številni globalni okoljski izzivi večinoma nenaslovljeni in nanje se bomo morali odzvati kot posamezniki, organizacije, sektorji, regije, države in svet kot celota.«
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vseskozi opozarjala, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir, učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tega novi zakon ne ponuja. Tako je v novem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) predlagano določitev ene organizacije na en odpadni tok GZS označevala kot pomanjkljivo, saj temeljito posega v obstoječo ureditev, namesto da bi jo nadgradila z vidika postulatov krožnega gospodarstva. Sporni so kratki roki za tako obsežno preoblikovanje sistemov, saj so neulovljivi. Zato so na GZS pozdravili odločitev Ustavnega sodišča, da začasno zadrži izvrševanje dela ZVO-2, ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost.
Objavljena je sprememba Javnega razpisa Nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve. Vloga je vložena pravočasno, če jo Eko sklad prejme najkasneje do 31. oktobra 2022, oziroma je oddana na pošto priporočeno najkasneje do 31. oktobra 2022.