Jeklarska industrija je ena najbolj ogljično intenzivnih industrij v Evropski uniji. Sektor izpusti 221 megaton ogljikovega dioksida vsako leto. Da bi zagotovili, da bo EU dosegla podnebno nevtralnost precej pred letom 2050, je treba drastično zmanjšati emisije v jeklarskem sektorju.
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v 51. členu ureja kontaktno točko in njene naloge z namenom, da se pomaga vlagatelju pri komuniciranju s pristojnimi organi v postopkih pri uresničevanju investicije v proizvodno napravo na obnovljive vire energije ter v hranilnike v povezavi s proizvodnimi napravami na obnovljive vire (projekti OVE).
Pravilnik določa način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu z določbami Direktive 2018/2001/EU. Pri izračunu doseženega deleža energije iz obnovljivih virov v posameznem letu se skupna bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov izračuna kot vsota sektorjev: bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov, bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.
Vlada je izdala Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023. Odlok vključuje ukrepe, ki so že bili določeni s programi porabe sredstev v prejšnjih letih, povečanje sredstev za posamezne dosedanje ukrepe, ter izplačila na podlagi pogodb, sklenjenih v preteklih letih. Slovenija bo v letu 2022 na javni dražbi ponudila 2.672.500 emisijskih kuponov. Na podlagi gibanja cene kuponov iz preteklosti je letni priliv v letih 2022 in 2023 ocenjen na 170 milijonov evrov letno. Razpoložljiva sredstva tj. skupna ocena prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let je za obdobje 2021-2023 ocenjena na 525,214 milijona evrov.
Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, letos poteka v luči investiranja in oplemenitenja našega planeta. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izvaja vrsto ukrepov za ohranjanje okolja z investiranjem v planet in razvojne možnosti. Svetovni dan zemlje je namenjen vsakemu izmed nas, da ozavestimo, da lahko pomembno prispevamo k okoljsko in podnebno bolj prijaznemu planetu.
Gospodarska zbornica Slovenije vidi prihodnji razvoj Slovenije v luči zelenega prehoda, digitalizacije in avtomatizacije, e-mobilnosti ter trdne vpetosti v mednarodne verige vrednosti. Zato med ključne pogoje razvojnega preboja uvršča izobraževanje kadrov, vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog. Naj nas spodbuja sprememba energetske paradigme, okoljska pravičnost ali že drugo leto epidemije, vsekakor izzivi, s katerimi se soočamo, zahtevajo od slovenskega gospodarstva drzne odgovore, ki morajo biti skrbno premišljeni in učinkovito usklajeni.
Zeleni prehod, digitalizacija ter raziskave in razvoj so medsebojno tesno povezani in prepleteni. »Zeleni prehod ni več opcija ali izbira, je začrtana pot prihodnosti razvoja Slovenije. Eno ključnih vlog bodo pri tem igrale digitalizacija in nove tehnologije,« je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Če zeleni prehod govori o cilju, kaj želimo doseči, sta preplet digitalizacije in tehnologije eno izmed orodij za dosego tega cilja. »Da pa se bo prehod tudi zares zgodil na ravni podjetij, bomo potrebovali še veliko raziskav, ki se morajo prenesti v razvoj podjetij. Pri tem moramo biti pogumni in inovativni,« dodaja v sporočilu za javnost z dnem objave 14. aprila.
6. 4.: Brezplačni informativni dan javnih razpisov in mreženje https://www.gzs.si/dogodki/6-04-2022/info-dan-in-mrezenje-jr-digitalna-preobrazba-gospodarstva-in-spodbujanje-velikih-investicij- 9. 5.: Javna razprava o načrtovanju in izvedbi energetsko-podnebnega prehoda Slovenije 3. 6.: Okoljski dan gospodarstva 2022 Več dogodkov GZS >>> https://www.gzs.si/Dogodki
Evropska komisija je vzpostavila javno platformo Kohesio, ki združuje vse informacije o 1,5 milijona projektih v vseh 27 državah članicah, ki se od leta 2014 financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada (ESS). S tem je Komisija prvič vzpostavila tako celovito platformo za podatke o projektih, ki je na voljo v vseh jezikih EU, in jo naredila dostopno za vse. Za njeno vzpostavitev je bilo potrebno tesno sodelovanje z organi upravljanja v različnih državah članicah ali regijah, saj kohezijske projekte upravljajo nacionalni in regionalni organi.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo dva javna razpisa, in sicer za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo v vrednosti 28 milijonov evrov. Upravičenci se lahko nanj prijavijo v več rokih, prvi je 6. maja letos. Drugi objavljen razpis je za spodbujanje uvajanja okoljskih in trajnostnih znakov za ponudnike v gostinstvu in turizmu, kjer je razpisanih 300.000 evrov, rok za prijavo pa je 29. avgusta letos.