Evropska komisija je sprejela niz zakonodajnih predlogov za razogljičenje plinskega trga EU z olajšanjem prevzema obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, ter za zagotovitev energetske varnosti za vse državljane v Evropi. Komisija tudi spremlja strategijo EU za metan in njene mednarodne zaveze s predlogi za zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju v Evropi in v naši svetovni dobavni verigi.
Vlada je začetek decembra potrdila Načrt izvedbe Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo (CSP- KG). Namen projekta je, da z uvedbo načel krožnega gospodarstva prispeva k doseganju podnebnih ciljev in podpre razogljičenje Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti na sistemski in celovit način. Cilj projekta je vzpostavitev temeljev za sistemski in celovit prehod Slovenije v nizkoogljično krožno gospodarstvo s preobrazbo načrtovanja in izvajanja politik. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je nosilno ministrstvo slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo, ki bo vzpostavljeno v podporo ukrepom.
V okviru tedna Evropskega omrežja za spremljanje prostorskega razvoja (program ESPON) se je začel posvetovalni proces za oblikovanje vsebine prihodnjih dejavnosti. V celotnem programske obdobju je predvidenih deset tematskih akcijskih načrtov, posvetovalni proces pa se osredotoča na prve štiri: podnebno nevtralna območja, upravljanje novih območij, vključevanje vseh ljudi in krajev ter na krize odporna območja, ki bodo v razpravi do konca januarja 2022.
Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Veljati bosta začela 31. decembra, s pričetkom uporabe 1. junija 2022. ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte. GZ-1 uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja. Kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva.
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo (JO) predložilo uredbo, katere cilj je zmanjševanje znatnega tveganja premestitve emisij CO2, zlasti zaradi stroškov cene emisijskih kuponov, ki so bili preneseni na ceno električne energije in jih nosi upravljavec naprave. Pravica do nadomestila je omejena na sektorje - upravičence, ki so dejavni v enem od sektorjev iz Priloge I te uredbe in izhaja iz evropskih Smernic za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021. Državna pomoč ima spodbujevalni učinek na način, da uredba predpisuje porabo vsaj 50 % prejetega nadomestila za ukrep, s katerim upravičenec v istem letu doseže nižjo vrednost referenčne vrednosti v napravi, torej da upravljavec ta sredstva porabi za investicije v bolj čisto proizvodnjo. Javna obravnava poteka do 17. 1. 2022. Vabimo vas, da nas seznanite s komentarji, ki jih boste posredovali na pristojno ministrstvo. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020XC0925(01)&from=EN
Vezano na odločitve 107. redne seje vlade je Ministrstva za okolje in prostor (MOP) prejelo soglasje, da prevzema in plačuje obveznosti preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države za leto 2021, na namenskih proračunskih postavkah, in sicer največ do skupne višine 179,4 milijona evrov. V Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023 je bilo za leto 2021 ocenjeno, da bo Slovenija na dražbi ponudila 3,1 milijona emisijskih kuponov, vendar se je del teh, prav tako kot leta 2020 glede na poročilo Evropske komisije, prenesel v rezervo za stabilnost trga. Za oceno prilivov iz naslova prodaje emisijskih kuponov v letu 2021 se tako upošteva prodaja 2,454 milijona ton emisijskih kuponov in na podlagi gibanja cen iz preteklosti se ocenjuje letni priliv v višini 132,6 milijona evrov. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2330
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 25. 11. do 19. 12. 2021.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
V podatkovni zbirki EDGAR (Emissions Database for Global Atmospheric Research) so na voljo podatki o emisijah fosilnega CO2 med letoma 1970 in 2020 za vsako državo na svetu. Leta 2020 so Kitajska, Združene države, EU27, Indija, Rusija in Japonska ostale največje povzročiteljice emisij CO2 na svetu – skupaj predstavljajo 49,5 % prebivalstva, 61,8 % svetovnega bruto domačega proizvoda, 65,2 % celotne svetovne porabe fosilnih goriv in 66,7 % celotnega svetovnega fosilnega izvora emisij CO2. https://ec.europa.eu/jrc/en/science-update/new-edgar-website
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je objavil prvi izračun ekološkega odtisa Slovenije na ravni slovenskih statističnih regij, ki ga je leta 2020 v posebnem projektu, financiranim s strani Ministrstva za okolje in prostor, izračunal Global Footprint Network. Rezultati so pokazali, da so razlike med regijami majhne, kar je lahko posledica dejanskih majhnih razlik, lahko pa na to odločilno vpliva pomanjkanje ustreznih podatkov. Ekološki odtis je sintezni kazalnik trajnostnega razvoja.