Slovenija predstavlja 0,5 % skupnih emisij toplogrednih plinov v EU. Od leta 2005 je emisije zmanjševala počasneje od povprečja EU. Ogljična intenzivnost slovenskega gospodarstva se je med letoma 2005 in 2019 zmanjšala za 36 %, kar je več kot povprečje v EU. Emisije energetsko intenzivne industrije so se v obdobju 2005–2019 zmanjšale za 29,5 %.

Direktiva Seveso III, ki zajema približno 12 000 organizacij, v katerih so lahko prisotne nevarne snovi, je pomembna za usmerjanje zelo industrializirane EU proti prizadevanju za ničelno onesnaževanje s preprečevanjem industrijskih nesreč. V obdobju 2005–2015 je bilo v EU na leto v povprečju manj kot 25 večjih nesreč, vplivi pa so bili vse manjši. Ta direktiva se na splošno obravnava kot referenčno merilo za politiko na področju industrijskih nesreč in je zgled za zakonodajo v številnih državah po svetu. Analiza poročil držav članic kaže, da je bil na skoraj vseh področjih (obveščanje javnosti, priprava načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, število poškodb oseb itd.) v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih obdobjih, dosežen napredek pri izvajanju določb direktive Seveso III.

Poročilo Evropske komisije za obdobje 2016-2019 o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic kaže, da bi bilo onesnaževanje voda v EU brez direktive bistveno večje. Izvajanje in izvrševanje direktive o nitratih je v zadnjih 30 letih zaustavilo izgube hranil iz kmetijstva. Kakovost podzemnih voda se je izboljšala, vendar je nadaljnje izboljšanje po letu 2012 zelo počasno.

V sklepih Sveta EU, ki so bili sprejeti začetek oktobra, je določeno stališče EU glede pravil za mednarodne ogljične trge (6. člen) in dokončanje Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma. Da bi dosegli soglasje v Glasgowu, Svet daje prednost skupnemu petletnemu časovnemu okviru za nacionalno določene prispevke vseh pogodbenic, ki ga bo EU izvajala od leta 2031 naprej, vendar le, če bodo tako ravnale vse pogodbenice, in na način, skladen z evropskimi podnebnimi pravili.

V Podnebnem ogledalu 2021 so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2020. Čeprav bo Slovenija na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) cilj za leto 2020 dosegla, to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov, navaja Podnebno ogledalo 2021.

Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z zmanjšanjem obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pripravila je tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Do pomoči bi tako bila upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot 3 % njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot 1 odstotno točko glede na enak mesec v predhodnem letu. Pri tem GZS predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.

»Gospodarstvo je razočarano nad prepočasnimi odzivi slovenskih in evropskih odločevalcev ter odsotnostjo pravočasnih rešitev, ki bi naslovile izjemen porast cen energentov,« je kritičen generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Odnos do resnosti situacije v gospodarstvu je podcenjujoč, saj odločevalci v Bruslju očitno ne razumejo resnosti situacije, v kateri se nahaja v prvi vrsti energetsko intenzivna industrija, nadalje pa tudi vsa ostala industrija.

Evropska komisija je kot uspešno rešeno zaključila kršitev s področja okolja zaradi neprenosa direktive o embalaži in odpadni embalaži v pravni red Republike Slovenije. Zaradi neizpolnjevanje obveznosti iz direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je Komisija Sloveniji izdala obrazloženo mnenje. Ministrstvo za okolje in prostor intenzivno dela na ZVO 2, ki bo na Vladi RS sprejet predvidoma v mesecu oktobru. Rok za odgovor Komisiji je konec novembra, ki ga Slovenija lahko še podaljša.