Aktualne objave dokumentov v javni obravnavi, vezanih na okolje in energijo.
Vabimo vas, da predloge in pripombe, ki jih boste naslovili na pristojno institucijo, posredujete tudi na antonija.cerar@gzs.si .
Evropska agencija za okolje je objavila študijo o odpadkih, ki nastajajo kot posledica izrabljene infrastrukture pri uporabi tehnologij za proizvodnjo čiste energije (vetrne turbine, sončni paneli), ki naj bi se v naslednjih 10 letih povečali do 30-krat, kar predstavlja velike možnosti za zmanjšanje porabe redkih surovin z recikliranjem kovin in drugih dragocenih virov nazaj v proizvodne sisteme. Pristopi krožnega gospodarstva, kot so popravilo in nadgradnja opreme ter recikliranje izrabljene infrastrukture, lahko podprejo trajnostna načela evropskega prehoda na področju obnovljivih virov energije. https://windeurope.org/wp-content/uploads/files/about-wind/reports/WindEurope-Accelerating-wind-turbine-blade-circularity.pdf
Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale svetovno zavezo za metan. To je pobuda za zmanjšanje svetovnih emisij metana, ki bo predstavljena na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP26) novembra v Glasgowu. Med velikimi viri emisij metana so nafta in plin, premog, kmetijstvo in odlagališča odpadkov. Ti sektorji imajo različna izhodišča in različne možnosti za kratkoročno zmanjšanje emisij metana, največje možnosti za ciljno usmerjeno blažitev do leta 2030 pa so v energetskem sektorju.
Platforma za trajnostno financiranje ima ključno vlogo pri omogočanju sodelovanja, saj združuje najboljše strokovno znanje o trajnosti iz korporativnega in javnega sektorja, pa tudi industrije, akademske skupnosti, civilne družbe in finančne industrije.
Združenje REA - Association for Renewable Energy and Clean Technology in Eaton sta objavila publikacijo s prikazom indeksa pripravljenosti na energetski prehod za 12 evropskih držav.
Razprava o skupnih časovnih okvirjih Pariškega sporazuma je ena od tem, ki je ključna za uspeh mednarodne podnebne konference v Glasgowu (COP26), saj so Pariški sporazum in njegovi dolgoročni cilji v središču boja proti podnebnim spremembam, ki zagotavljajo tako cilje kot tudi okvir za nadaljnje povečano kolektivno ukrepanje. Na ministrski ravni je potekala izmenjava mnenj o skupnih časovnih okvirjih, ki so ključnega pomena za zaključek Pariškega sporazuma, saj trenutno države pogodbenice uporabljajo različne časovne okvirje za dopolnitev svojih nacionalno določenih prispevkov (NDC); nekatere petletno obdobje, druge pa desetletno obdobje.
V vseh trgovinah in pri spletnih trgovcih na drobno, v pomoč potrošnikom v EU pri zniževanju računov za energijo in zmanjšanju ogljičnega odtisa, se je s 1. septembrom 2021 začela uporabljati popolnoma nova različica dobro poznane energijske nalepke EU. Sprememba odraža znatno izboljšanje energijske učinkovitosti v sektorju svetil v zadnjih letih, kar pomeni, da je vedno več „svetlobnih virov“ (kot so žarnice in moduli LED) po zdajšnji lestvici doseglo oznake A+ ali A++. Najpomembnejša sprememba je vrnitev k enostavnejši lestvici od A do G.
Zakona o oskrbi s plini predstavlja nov zakon, ki je nastal na podlagi razdelitve veljavnega Energetskega zakona (EZ-1) na več zakonov po zaključenih vsebinah. Nova je obveznost operaterjev sistema, da pripravijo načrt prilagoditve za prevzem plinov iz obnovljivih virov v sistem, ki vsebuje analize potenciala in interesa proizvodnje plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema, potrebne tehnične prilagoditve sistema za prevzem plina in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti. Nove so tudi določbe, povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema, predvsem na distribucijskem nivoju, več novosti vsebuje tudi poglavje o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe.
Svetovna zdravstvena organizacija (The World Health Organization – WHO) je drastično znižala priporočene mejne vrednosti za ključna škodljiva onesnaževala zraka, zaradi česar so okoljske skupine pozvale tudi k poostritvi standardov EU. Izbrani standardi EU in smernice WHO so povzeti v spodnji tabeli. Ti veljajo v različnih obdobjih, ker se opaženi vplivi na zdravje, povezani z različnimi onesnaževali, pojavljajo v različnih časih izpostavljenosti. Smernice WHO so določene za varovanje zdravja in so na splošno strožje od primerljivih politično dogovorjenih standardov EU. Evropska komisija je začela javno posvetovanje o reviziji pravil EU na področju kakovosti zunanjega zraka, ki traja do 16. decembra 2021. https://www.eea.europa.eu/themes/air/air-quality-concentrations/air-quality-standards