Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo

Novice


Arhiv: Tekstilci in usnjarji smo zaskrbljeni zaradi novega zakona o minimalni plači

Najpomembnejši sindikat kovinarjev Nemčije IGM Metall na letošnjih pogajanjih prvič v svoji zgodovini ne bo zahteval višjih plač, pripravljen pa se je tudi odpovedati žeizpogajanim uskladitvam plač z letno inflacijo. Njihov edini cilj na pogajanjih bo ohranitev delovnih mest. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je Nemčija naše največje izvozno tržišče, kot tudi, da jih je gospodarska kriza bistveno manj prizadela kot Slovenijo.

Na delodajalski strani smo se v Sloveniji vsi strinjali, da je potrebno dvigniti neto izplačila delavcem z najnižjimi plačami, vendar ne na način, da bodo vse breme tega dviga nosili delodajalci. Še več, ne na način, ko bo koristi od nove minimalne plače imela tudi država zaradi povišanih prispevkov, ki so višji od dela dohodnine, ki se mu je država odrekla.

Predstavniki delodajalcev smo skozi celoten proces opozarjali tudi na pomembnost postopnosti takšnega dviga. Dejstvo namreč je, da 23 % dviga minimalne plače podjetja ne bodo mogla vključiti v ceno svojih proizvodov in storitev, pa tudi obseg prodaje se ne bo prav nič spremenil, saj 2/3 proizvodov in storitev izvozimo.

Sprejem novega Zakona o minimalni plači je zaradi enormnega, 23-odstotnegadviga minimalne plače povzročil med tekstilci in usnjarji izredno zaskrbljenost. S ciljem analiziranja stanja v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-predelovalni industriji, kakor tudi posledic, ki jih bo prinesel dvig minimalnih plač, so se predstavniki praktično vseh velikih in srednjih podjetij, tako tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne panoge sestali na skupni seji upravnega odbora.

Predhodni statistični podatki za leto 2009 kažejo, da je bilatekstilna in usnjarska industrija lani tako v Evropi kot v Sloveniji ena najbolj prizadetih. Tako proizvajalci tekstilij beležijo 50% upad proizvodnje, v oblačilni industriji je bila proizvodnja manjša za 41,4 %, v usnjarsko-predelovalni industriji za 24,6 %. Temu ni sledilo sorazmerno znižanje števila zaposlenih, saj so v mnogih podjetjih skušali odpuščanje preprečiti s koriščenjem ukrepov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kljub temu se je zaradi stečaja podjetij število zaposlenih v oblačilni industriji znižalo za 40,8 %. Tudi podatki o pričakovanih novih naročilih ne navdajajo z optimizmom, saj so napovedi v oblačilni industriji za 53 % nižja proizvodnja kot leto prej. Ti rezultati kažejo, da so podjetja leto 2009 zaključila z velikimi izgubami.

Takšne razmere bodo prav gotovo prisilile podjetja k prilagajanju števila zaposlenih, novonastalim razmeram tako glede zmanjšanega obsega naročil, kakor tudi opuščanja programov, ki ne bodo prenesli z minimalno plačo povišanih stroškov dela. Čeprav so bila že do sedaj podjetja prisiljena zmanjševati število zaposlenih, je bilo to najbolj na račun mladih, ki so si mnogokrat sami poiskali novo zaposlitev. Tako je povprečna starost zaposlenih v večini podjetij teh panog višja od 40 let, stopnja izobrazbe,še posebej tistih v oblačilni industriji, pa je nedokončana oz. osnovna šola, ali 2-letna poklicna šola.

Zastavlja se vprašanje, kako zagotoviti tem ljudem novo zaposlitev, saj sotežje zaposljivi in v principu tudi manj mobilni. Vedeti namreč moramo, da je večina teh podjetij prav v manj razvitih okoljih in da se bodo morali ti delavci voziti izven svojega kraja bivanja.

Posebno zaskrbljujoči pa so pozivik ukinjanju delovnih mest, ki trenutno ne zagotavljajo dovolj visoke dodane vrednosti, hkrati pa ne vidimo prav nobene možnosti za odpiranje novih delovnih mest v času te krize. Tudi ukrepi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve po našem mnenju ne bodo zagotovili potrebnih delovnih mest. Sprašujemo se, ali bodo socialni transferji res boljša rešitev za tiste, ki bodo izgubili delo v naših panogah,kot delovna mesta in delno subvencioniranje k plačam. Ali bodo ti, ki bodo sedaj izgubili delo, še kdaj zaposleni?

Vsaj tako velik problem kot je sama nova višina minimalne plače, pa bo problem t.i. uravnilovke v sistemu nagrajevanja, ki jo bo le-ta povzročila v posameznem podjetju. Po naši oceni bo kar 70 % tekstilcev in usnjarjev prejemalo minimalno plačo. Zastavlja se vprašanje kako motivirati in nagraditi tiste delavce, ki bodo bolj uspešni, saj je plača prav gotovo eden najpomembnejših vzvodov. Zastavlja se tudi vprašanje, kako zadržati mlade in sposobne delavce, da ne bodo iskali zaposlitve v drugih panogah. Tudi posebna splošna davčna olajšava bo prinesla anomalijo v sistemu nagrajevanja, saj bo vrsta delavcev, ki bo sicer prejemala višjo bruto plačo, dobila nižje neto izplačilo, kot tisti z minimalno plačo, kar bo prav gotovo destimulativno za bolj pridne delavce.

Namesto iskanja novih trgov, razvijanja novih proizvodov bodo vodstva podjetij v naših panogah prisiljena še več naporov vložiti v iskanje denarja za plače. Problem likvidnosti je namreč v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-predelovani industriji še večji kot v drugih panogah, saj so bili plačilni roki že v času konjunkture v mnogih primerih daljši od 150 dni.

Ob velikih prizadevanjih iskanja izhoda iz gospodarske krize pa žal pozabljamo, da se globalizacija svetovnega gospodarstva dogaja z enako ali celo večjo intenzivnostjo kot pred krizo. Zato bodo kot ena od posledic globalizacije t.i. mejne panoge, to je tiste, ki ne dosegajo dovolj visoke dodane vrednosti. Ena od posledic bo ukinjanje delovnih mest. Ključnega pomena bo pravočasno definiranje teh panog in postopno zniževanje obsega zaposlenih na način, da bomo najprej zagotovili nova delovna mesta in primerno izobraževanje ter usposabljanje tistih, ki bodo izgubili delo. Žal tega razmisleka tako vlada kot sindikati dosedaj v dialogu z delodajalci niso bili sposobni in rezultat bo vsaj za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo izjemno boleč.

Fotogalerija