Mononatrijev glutamat – okus po bolezni

Strup, ki ga brez težav lahko primerjamo z drogo, alkoholom in nikotinom, se morda ta trenutek nahaja tudi v vaši omari. Strup, ki je dodan večini predelane in vnaprej pripravljene hrane, ki jo brez omejitev ponujamo otrokom, poleg neposrednih škodljivih učinkov povzroča tudi zasvojenost. MSG (mononatrijev glutamat) je ojačevalec okusa in hkrati uničevalec zdravja, ki lahko povzroča glavobole in migrene, bruhanje, astmatične napade, kožne izpuščaje, vedenjske motnje, znake alergije, poškodbe sluznice, dolgoročno pa tudi depresijo in raka. Strupu se lahko izognemo, če smo pozorni na sestavine v izdelkih.

Izvor glutaminske kisline

Mono-natrijev glutamat, znan tudi kot natrijev glutaminat ali MSG, je natrijeva sol glutaminske kisline, ki v naših možganih ustvarja iluzijo okusa. Čeprav so za izboljšanje okusa na vzhodu že več kot tisoč let uporabljali ekstrakt alg, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna prav glutaminska kislina. Že dve leti kasneje so jo začeli industrijsko pridelovati, pridelava je bila počasna in draga. Ko pa so jo Japonci leta 1956 začeli pridelovati s pomočjo bakterijske fermentacije, se je njen pohod v prehransko industrijo zares začel. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije.

Odvisnost

Uporablja se za izboljševanje okusa izdelkom predelane hrane. Ker gre za usodno kombinacijo okusa, ki je možganom všečen, in odvisnosti, ki jo povzroča, bo človek brez poznavanja in opozorila z največjim veseljem vsakodnevno užival izdelke, ki vsebujejo MSG.

Škodljivi učinki

Odgovorni v svetovni predelovalni industriji in celo velike ameriške državne organizacije, ki bi morale skrbeti za osveščanje ljudi (FDA), še vedno zagotavljajo, da MSG v hrani ne povzroča škodljivih učinkov, vendar že več kot 50 let številni neodvisni strokovnjaki trdijo drugače: Mononatrijev glutamat je alergen in povzroča sladkorno bolezen, raka, poškodbe živčnih celic v možganih, Alzheimerjevo, Parkinsonovo in mnoge druge bolezni.

Poleg naštetih neposrednih učinkov redno uživanje MSG-ja povzroča debelost, okvaro oči, utrujenost in zmedenost ter depresijo. Odziv na MSG je med ljudmi različen, odvisno od količine zaužitega toksina, kot tudi od dovzetnosti posameznika. Obstajajo lahko kratkoročni učinki , znani kot simptomi MSGja, ki so značilni pri velikih odmerkih MSGja ali pri ljudeh z astmo: otrplost, pekoč občutek, mravljinčenje, hitro bitje srca, bolečine v prsih ali težave pri dihanju, glavobol, zaspanost, pomanjkanje volje in energije.

Kam ga dodajajo?

Nahaja se skoraj v vseh pred-pripravljenih in predelanih izdelkih, kot so juhe v vrečkah ali pločevinkah, krekerji, piškoti, kruh, mesni izdelki, solatni prelivi, siri, bomboni, začimbne mešanice, čokoladno mleko, otroška hrana, čips, omake in številni zamrznjeni in konzervirani obroki. Prav njemu se lahko pripravljeni obroki zahvalijo za okus in videz sveže hrane. Velja za enega najbolj škodljivih dodatkov prehrani. Pogosto je prisoten tudi v kitajski hrani.

Skriva se za različnimi oznakami

Na seznamu sestavin izdelkov ga bomo težko našli z imenom, pogosto je zapisan z oznakami HS 29224220 in E številka E621. Proizvajalci hrane vedo, da mnogi izdelka ne bi kupili, če bi zapisali, da vsebuje MSG, zato je prikrit kot kalcijev kazeinat, želatina, hidroliziran rastlinski protein, ekstrakt kvasa, sojin ekstrakt, »začimbe«, ali »naravne arome« in še najmanj 30 različnih dodatkov, med E številkami pa smo lahko pozorni še na: monokalijev glutamat E622, kalcijev diglutamat E623, magnezijev diglutamat E625. Pogosto je MSG prikrit pod imenom »ojačevalec okusa naravne arome«.

Predvidevamo lahko, da skoraj vsaka predelana in pred-pripravljena hrana vsebuje MSG, torej se mu lahko izognemo, če jemo sveže pripravljeno hrano.

Več podatkov o raziskavah in možnostih, da se MSG izognemo, je mogoče najti tukaj.  

 V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.