v okviru aktivnosti stebra I – konkurenčno poslovno okolje, vas obveščamo, da na ravni EU skladno s predlogom OMNIBUS I, ki predvideva določene poenostavitve v okviru poročanja o trajnostnosti (CSRD) in skrbnega pregleda glede trajnostnosti (CSRDDD), poteka revizija standardov za poročanje o trajnostnosti (ESRS).
Obveščamo vas, da je v medresorskem usklajevanju sprememba Zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim implementira pravico potrošnika do popravila blaga ter dodatno ureditvijo navajanja »zelenih trditev« ter s tem prepovedanih poslovnih praks. Ocenjujemo, da gre za pomembne spremembe, ki bodo vplivale predvsem na proizvajalce, distributerje, zastopnike, trgovce ter serviserje.
Obveščamo vas, da se 1. marca 2026 izteče rok, do katerega morajo podjetja in drugi subjekti, ki so v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri) zavezani k vzpostavitvi notranje poti za prijavo, poročati statistične podatke za leto 2025.
Obveščamo vas, da je v medresorskem usklajevanju sprememba Zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim implementira pravico potrošnika do popravila blaga ter dodatno ureditvijo navajanja »zelenih trditev« ter s tem prepovedanih poslovnih praks, kot jo predvidevata Direktiva (EU) 2024/825/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem (UL L št. 2024/825 z dne 6. 3. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2024/825/EU) in Direktiva (EU) 2024/1799 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga in o spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 ter direktiv (EU) 2019/771 in (EU) 2020/1828 (UL L št. 2024/1799 z dne 10. 7. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2024/1799/EU). Ocenjujemo, da gre za pomembne spremembe, ki bodo vplivale predvsem na proizvajalce, distributerje, zastopnike, trgovce ter serviserje.
Obveščamo vas, da je Državni zbor, na svoji seji dne 11. 11. 2025, sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenosi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Zakon ureja izplačilo zimskega regresa oziroma t. i. božičnice.
ZIUDHPUI prinaša prilagoditev nacionalne zakonodaje določbam Uredbe (EU) 2024/1689 (Akta o umetni inteligenci). ZIUDHPUI določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689, določa prekrške in globe, ureja ustanovitev nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci in določa ukrepe za izvajanje Uredbe 2024/1689/EU.
Prevozniki, udeležite se brezplačnega on-line usposabljanja o uporabi digitalnih CEMT dovolilnic. Usposabljanje organizira ITF in bo potekalo preko aplikacije Microsoft Teams v angleškem jeziku. Prijava ni potrebna.
»Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’, ki je nastajal osem mesecev in pri katerem je sodelovalo prek 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti,« je ob predstavitvi programa, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z gospodarstvom, dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
Medijska hiša Dnevnik je v Kopru razglasila prvega finalista v sklopu letošnjih šestih regijskih dogodkov projekta Gazela. Naziv gazela primorsko-notranjske regije 2025 je prejelo podjetje Gonzaga-pro.
V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.