V okviru projekta RETRACKING razvijamo konkurenčni model za pravilno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni (GFRP). Z izboljšano prepoznavnostjo in sledljivostjo snovnega toka bomo ustvarili pogoje za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Vabimo k branju 6. e-novičnika. https://www.ita-slo.eu/sl/retracking
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Projektni partnerji smo izdali zadnji Newsletter VII s katerim vas seznanjamo o: opravljenem delu in rezultatih projekta, orodju za prehod v krožno gospodarstvo, poti in vtisih s potujoče razstave, transnacionalni strategiji in kažipotih za prehod Podonavja v krožno gospodarstvo, platformi v podporo prehodu v krožno gospodarstvo, nagradah MOVECO za inovacije 2019. Vabimo k branju.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so prihodki države od okoljskih davkov v letu 2018 znašali 1.609 milijonov EUR. Največji delež je bil pobran z davki na energijo 84 %, (promet 12 %, onesnaževanje in raba naravnih virov skupaj 4 %). Največji delež vseh okoljskih davkov so v 2018 plačala gospodinjstva, in sicer 63 %. Preostalih 37 % je plačal gospodarski sektor. Okoljski davki so v 2018 predstavljali 3,5 % bruto domačega proizvoda, kar je 0,2 % manj glede na leto 2017.
Medtem ko so se v letu 2017 količine emisij CO2 glede na leto 2008 znižale za 17,1 %, pa je, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), v letu 2017 je nastalo 15,6 milijona ton CO2, kar je za 2,5 % več kot v 2016, 5,1 % več emisij SOx in 1,5 % več emisij HFC. V istem obdobju so se količine emisij trdnih delcev PM10 zmanjšale za 2,5 %, na 13.600 ton.
Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo je dostopen dopolnjen osnutek Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, ki določila cilje ter politike in ukrepe do 2030, ob upoštevanju relevantnih nacionalnih okoliščin. Dokument prikazuje različne scenarije, ki predstavljajo izhodišče za celovito presojo vplivov NEPN na okolje. Osnutek okoljskega poročila bo predvidoma pripravljen do konec oktobra, ter dan v javno obravnavo konec leta. NEPN bo predvidoma sprejet aprila 2020. Rok za oddajo Evropski komisiji je 31. december 2019. Nacionalni prispevki in cilji držav članic EU se seštevajo v sprejete skupne cilje na ravni EU.
S 1. januarjem 2020 je prepovedana uporaba čistih (na novo proizvedenih) HFC-jev z GWP 2500 ali več (kot je npr. R-404A, ki ima GWP 3922) za servisiranje ali vzdrževanje opreme za hlajenje, pri kateri količina hladilnega plina znaša 40 ton ekv.CO2 ali več. Do 1. januarja 2030 pa je za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme dovoljena uporaba predelanih ali recikliranih HFC-jev. HFC-ji so se uveljavili kot nadomestilo za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Ne sodijo med ozonu škodljive snovi, so pa toplogredni plini. V skladu z uredbo EU o F-plinih je treba porabo HFC-jev zmanjšati za 79% do leta 2030 v primerjavi s povprečjem 2009–2012.
V četrtek, 12. septembra smo se sestali z vodstvom ARSO in dogovorili za partnersko sodelovanje med ARSO in GZS, katerega namen je pospešiti postopke na področju pridobivanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj in druge z dovoljenji povezanimi postopki. S tem bi izboljšali poslovno okolje v Sloveniji ter olajšali izvajanje investicij in uvajanje novih tehnologij. Osrednja tema razgovorov so bili predhodni postopki in postopki pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj za IED naprave in Seveso obrate. Ob tem pa smo opozorili tudi, da so za pospešitev postopkov potrebne tudi zakonodajne spremembe, še zlasti spremembe Uredbe IED.
Predstavniki ključnih slovenskih metalurških podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, povezanih v Strateški svet za metalurgijo, so mag. Vojmirju Urlepu, državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, predstavili nujnost sprememb v zakonodaji Republike Slovenije na področju okoljevarstva in raziskovalne dejavnosti, ki vplivata na poslovanje ključnih podjetij v panogi. Podjetja so na seji, na kateri smo sodelovali tudi predstavniki GZS, Službe za varstvo okolja, pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj označila kot ozko grlo pri izvajanju naložbenih projektov.
Za področje sofinanciranja energetske prenove stavb v okviru pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo sta na Portalu Energetika objavljeni povabilo posredniškim organom k oddaji vloge za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja. Zadnja roka za oddajo vlog za obe povabili v letu 2019 sta 23. 9. in 25. 11. 2019.