so ugotovitve poročila Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2018. K obnavljanju ozonskega plašča je pripomogel Montrealski protokol iz leta 1987, ki je zahteval postopno opuščanje proizvodnje in porabe snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč. Zaradi uspešnosti tega protokola so bili na seznam kontroliranih snovi (Kigali amandma k Montrealskemu protokolu, 2016) dodatno uvrščeni HFC, ki so nadomestili ozonu škodljive CFC in HCFC, ne vplivajo na ozonski plašč, imajo pa visok toplogredni potencial. Pričakuje se, da bo Kigali amandma z zahtevo po opuščanju rabe HFC za 80 – 85 % v naslednjih 30 letih pomembno prispeval k zmanjšanju globalnega segrevanja. Kigali amandma začne veljati 1. januarja 2019.
V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor smo 19. 11. organizirali delovni sestanek za upravljavce naprav z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov. Sestanka so se udeležili predstavniki različnih gospodarskih panog, preveritelji, MOP in ARSO. Spregovorili smo o prihajajoči zakonodaji glede brezplačne dodelitve emisijskih kuponov za obdobje 2021–2030 in finančni podpori inovacijskim projektom za nizkoogljično gospodarstvo. Uvodoma je predstavnik IJS podal izhodišča za pripravo Dolgoročne strategije za nizke emisije za področje industrije ter navedel obstoječe in predvidene ukrepe za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Cilj 2050 še ni dorečen in ravno tako se obeta zaostritev cilja do 2030, kar podpira 10 članic EU, tudi minister za okolje RS, Jure Leben.
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo predložilo osnutek Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019. Gre za namenski proračunski sklad, z omejenimi sredstvi v višini do 157,6 mio eur. Z namenom spodbuditve prehoda v nizkoogljično in podnebno odporno družbo v sodelovanju z gospodarstvom se v letu 2019 načrtuje izvedba ukrepov: Finančne spodbude za podjetja za naložbe v trajnostno mobilnost; Subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo; Podpora prehodu v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo; Podpora za raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb. Rok za oddajo pripomb in predlogov je ponedeljek, 26. november 2018.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 20. 9. do 23. 10. 2018. Sklep Komisije (EU) 2018/1702 z dne 8. novembra 2018 o določitvi meril za podelitev znaka EU za okolje mazivom
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Pretekli mesec je na Gospodarski zbornici Slovenije, v Ljubljani, potekalo 3. srečanje partnerjev projekta CIR-ECO, ERASMUS+. Na osnovi do sedaj izvedenih aktivnosti pripravljamo učne načrte in gradiva za nova delovna mesta, z znanji o krožnem gospodarstvu. Glavni cilj projekta CIR-ECO je usposobiti delavce, ki bodo sodelovali pri popravilu, obnovi in recikliranju, v sektorju velikih gospodinjskih aparatov.
Smernice predlagajo načela subsidiarnosti in trajnosti glede uporabe lesne biomase na splošno ter podrobneje preučujejo razvoj v gozdarskem sektorju in ponazarjajo načela s primeri dobrih praks, kot je povezava dobaviteljev lesa s kupci z zagotavljanjem boljših informacij na lesnih trgih, za vzajemno učinkovitost in konkurenčnost. Kaskadna uporaba biomase se nanaša na energetsko učinkovito in "krožno" uporabo katere koli biomase.
Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših vidikov stanja okolja. V zimskem času se v Sloveniji srečujemo s povečanimi koncentracijami delcev PM10. Eden od glavnih virov za presežene dnevne koncentracije delcev so individualna kurišča. Glede pravilnega kurjenja v malih kurilnih napravah (MKN) so na Ministrstvu za okolje in prostor v oktobru organizirali novinarsko konferenco. Med drugim so izpostavili, da z uporabo suhega lesa zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi. Plastika, obdelan les, oblačila in drugi odpadki sodijo v zato namenjene zabojnike in ne v MKN. Predstavitve in tonski posnetki
Letošnji teden zmanjševanja odpadkov se posveča preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov. In koliko nevarnih odpadkov nastane v Sloveniji? Po podatkih SURS je v Sloveniji v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov. Največ, 74 % nevarnih odpadkov, je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 22 % jih je nastalo v storitvenih dejavnostih in 4 % v gospodinjstvih. Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, se povečuje; v 2017 jih je količinsko nastalo za 32 % več kot v 2007. Povečuje se tudi delež nevarnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi odpadki; v 2007 je znašal 1,5 %, v 2017 pa 2,2 %. Povečuje se zlasti količina v okviru komunalnih odpadkov nastalih nevarnih odpadkov; v 2007 jih je nastalo približno 2.900 ton, v 2017 pa skoraj 6.700 ton.
Delovni dokument komisije EU, ki je bil objavljen skupaj z Evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, navaja, da bi plovila za rekreacijo ob koncu svoje življenjske dobe lahko občutno prispevala k onesnaževanju morja. Ocenjujejo, da na ravni Evrope konec življenjske dobe doseže okoli 80.000 plovil letno, od teh se jih uradno razgradi le okoli 2.000. Ostala nemalokrat zapuščena pristanejo v naravi in so potencialni vir onesnaženja morij. Kot je razvidno iz poziva MOP in evidence delno plavajočih, delno potopljenih in potopljenih plovil v Jernejevem kanalu v občini Piran (večinoma iz kompozitnih materialov) se s problemom opuščenih plovil, ki razpadajo v naravnem okolju, soočamo tudi pri nas. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018SC0016&from=EN