Tretje letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020) kaže, da je Slovenija na dobri poti k doseganju nacionalnega cilja. V letu 2016 so bile emisije TGP za 9 % nižje od dovoljenih. Projekcije kažejo, da bomo dosegli tudi cilje do leta 2020, tj. največ 4-odstotno povečanje emisij TGP glede na leto 2005. V zadnjih letih se je izkazalo, da je trend emisij TGP iz ne-ETS (ESD) sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju promet, ki predstavlja vir okrog polovice vseh ESD emisij. Variabilnost teh emisij na letni ravni je lahko tudi do 18-odstotna, kar predstavlja tveganje, da bi lahko že kratkotrajna izrazita rast rabe pogonskih goriv ogrozila izpolnjevanje nacionalnega cilja do leta 2020 predvsem pa do leta 2030 v okviru Uredbe (EU) 2018/842 (t.i. ESR). Nacionalni potrjeni cilj je, da do leta 2030 zmanjšamo emisije TGP iz sektorjev, ki so vključeni v ESR, za vsaj 15 % glede na leto 2005. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R0842&from=EN
V torek, 22. januarja 2019 vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS, vabimo na mednarodni forum deležnikov na temo razširjene odgovornosti proizvajalcev. Posvetili se bomo vprašanju – Ali Slovenija potrebuje “clearinghouse”? Forum bo potekal v konferenčni dvorani “RIM”, v hiši EU, na Dunajski 20 v Ljubljani. Podrobnejšo vsebino, s spletno prijavnico bomo objavili v začetku prihodnjega leta. Clearinghouse je neodvisni organ, ki nadzira implementacijo razširjene odgovornosti proizvajalcev. Sprememba direktive 2008/98/ES o odpadkih, ki je bila sprejeta 30. maja letos namreč narekuje: “Kadar na ozemlju države članice obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v imenu proizvajalcev proizvodov izvaja več organizacij, zadevna država članica imenuje vsaj en organ, ki je neodvisen od zasebnih interesov, ali poveri javnemu organu nadzor izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca”.
V sredo, 23. januarja 2019 vas v sodelovanju z organizacijo BizUp iz Zgornje Avstrije, vabimo na delavnico o krožnem disruptivnem dizajnu. Celodnevna delavnica, ki bo potekala na GZS, se bo osredotočala na izzive s katerimi se sooča lesnopredelovalna industrija. Na delavnici se bomo poglobili v zastavljen izziv: »EU je sprejela odločitev, da morajo novogradnje vsebovati vsaj 20 % lesa (okna, vrata, parketi, pohištvo, gradbeni les,…) iz obnovljivih virov (reciklaža, ponovna uporaba,..) in kje vse se lahko pri tem zatakne, v drugem delu delavnice pa bomo iskali tudi konkretne rešitve in potencialne priložnosti«. Delavnico z zastavljenim izzivom bo vodil Gabriel Gruber iz BizUp, skupaj s sodelavci GZS. Podrobnejšo vsebino, s spletno prijavnico bomo objavili v začetku prihodnjega leta.
Norveška je predlagala dopolnitev prilog Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, ki se nanaša na plastične odpadke. Predlog zaostruje pogoje za premeščanje odpadkov, kar bi po mnenju evropskih družb za ravnanje z odpadki lahko oviralo razvoj trga EU za reciklirano plastiko.
19. decembra je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. V okviru razprave je minister Leben napovedal sistemske spremembe na tem področju, med njimi tudi znižanje praga 15 ton na nič oziroma vključitev vse embalaže v sistem ravnanja z odpadno embalažo.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 22. 11. do 20. 12. 2018.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Seznanjamo vas o: • spletni platformi, s katero povezujemo zainteresirana podjetja in raziskovalne ustanove iz držav Podonavja, z namenom spodbujanja krožnega gospodarstva in izmenjave izdelkov, materialov in virov za ponovno uporabo; • delavnicah in izobraževanjih o krožnem gospodarstvu; • potujoči razstavi, ki iz Slovenije potuje na Slovaško; • zbirki orodij in gradiv za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo; • videu z odgovori na vprašanje, kaj za vas pomeni krožno gospodarstvo; • primerih dobrih praks krožnega gospodarstva v regiji Podonavje. Vabimo k branju.
Kot izhaja iz Devetnajstega poročila o državnih pomočeh za leta 2015, 2016 in 2017 se v Sloveniji največ pomoči dodeljuje za varstvo okolja in varčevanje z energijo. V letu 2017 so te pomoči predstavljale 43 % vseh pomoči ali 182,56 mio EUR, od tega se največji delež namenja podpori električni energiji iz obnovljivih virov energije in soproizvodnji z visokim izkoristkom (OVE in SPTE).
Konec novembra je Evropska komisija sprejela strateško dolgoročno vizijo, s katero poziva k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050. Kot enega izmed sedmih glavnih strateških gradnikov prepoznava razvoj konkurenčnega in z viri gospodarnega krožnega gospodarstva, znotraj katerega izpostavlja proizvodnjo industrijskih izdelkov, kot so steklo, jeklo in plastika, ponovno uporabo in recikliranje. Zmanjšanje vnosa materialov s ponovno uporabo in recikliranjem bo izboljšalo konkurenčnost, zahtevalo manj energije in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov. Pomembno za člane SRIP MATPRO.