Poročilo Evropske komisije o kršitvah EU zakonodaje v državah članicah navaja, da je bilo v letu 2020 odprtih več postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi z okoljem, kot katero koli področje politike, medtem ko je več kot 50 zelenih kršitev ostalo nerešenih tudi po sodbi sodišča EU. Za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji je bilo začetih 38 novih postopkov, 24 za ugotavljanje poznega prenosa, od tega 5 na področju okolja in 3 na področju energije.
Po podatkih Eurostata so leta 2020, na ravni EU, izdatki za varstvo okolja znašali 273 milijard eur. V povprečju so se vsako leto povečali za več kot 2 %. Od leta 2006 so se povečali za 40 %. Večinski delež oziroma 57 % predstavljajo izdatki za varstvo okolja v podjetjih.
Evropska komisija je objavila nove tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukturnih projektov za obdobje 2021–2027, ki določajo skupna načela in prakse za ugotavljanje, razvrščanje in obvladovanje fizičnih tveganj pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju infrastrukturnih projektov in programov, glede na podnebne vidike. Naslavljajo prihodnje naložbe in razvoj infrastrukturnih projektov, od zgradb in omrežne infrastrukture do vrste zgrajenih sistemov in sredstev. Evropskim institucionalnim in zasebnim vlagateljem bodo omogočale sprejemanje informiranih odločitev o projektih, ki se štejejo za združljive s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU. Izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje za več skladov EU, kot so InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope (IPE), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod (JTF).
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljamo izdajo energetskega dovoljenja za JEK 2, saj je stabilna in avtonomna oskrba z električno energijo eden od temeljnih pogojev uspešnega gospodarstva. Ob tem pa poudarjamo, da morajo biti pred pristopom k projektu znana natančna in transparentna finančna konstrukcija, jasno opredeljeni vsi pogoji, ki jim je treba zadostiti z vidika varnosti, ter dosežen širok družbeni konsenz.
V okviru reformnega instrumenta - Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) načrtuje do leta 2026 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) neposredno alokacijo v višini 427 mio eur nepovratnih sredstev. Ukrepi bodo razpisani najkasneje v prvem in drugem kvartalu leta 2022, pogodbe s podjetji morajo biti sklenjene do leta 2024. Predvidena vsebinska področja za sofinanciranje naložb so: energetska učinkovitost v gospodarstvu (5 mio eur); krožno gospodarstvo (20 mio eur); spodbujanje kapacitet za domačo predelavo lesa (28 mio eur); digitalna transformacija gospodarstva (56,5 mio eur); raziskave, razvoj in inovacije (80 mio eur); dvig produktivnosti, prijazno okolje za investitorje (157,5 mio eur); trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino (80 mio eur). Poudarek bo na močnih investicijskih spodbudah za podjetja, za doseganje večje dodane vrednosti in konkurenčnosti; visokotehnološke opremljenosti; prestrukturiranja v bolj odporne sisteme; dvojnega, to je zelenega in digitalnega prehoda. Pomembno tudi za člane SRIP-a MATPRO. https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo_08_07_2021_cistopis-1.pdf
V okviru svežnja predlogov »Pripravljeni za 55« želi Evropska komisija politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Na predlog Vlade RS je ustanovljena Medresorska delovna skupina, ki bo imela horizontalni pregled nad vsemi dosjeji, ki so v javni obravnavi do 13. oktobra 2021. Predlagani ukrepi so med drugim: poostritev sedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami, preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida (CBAM), uvedba trgovanja z emisijami v sektorju prometa in stavb, večja energijska učinkovitost, večja poraba energije iz obnovljivih virov. Naloge Medresorske delovne skupine se nanašajo tako na podporo pri vodenju Sveta EU kot tudi na oblikovanje stališč Slovenije do posameznih predlogov znotraj paketa. Sestavljajo jo minister MzI, MGRT, MKGP, MF, MZZ in MOP, ki je tudi vodja. V okviru le-te deluje tudi ožja operativna skupina.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v javno obravnavo predložilo nov pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal, ki bo nadomestil obstoječega. Spremembe se nanašajo na nove standarde za področje vzorčenja tal, ki so bili sprejeti v letu 2018 na nivoju Evropske unije in tudi standarde, ki se nanašajo na analizne metode parametrov. S tem je predlog novega pravilnika glede standardov sedaj usklajen s Pravilnikom o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št. 68/19), kar zagotavlja večjo primerljivost podatkov. Po navedbah MOP so nejasnosti, ki so se izkazale pri izvajanju doslej veljavnega pravilnika, predvsem v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, sedaj odpravljene. Javna obravnava poteka do 16. 9. 2021. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-2991
Agencija RS za okolje (ARSO) je podala pojasnila glede vpisa preko spletne aplikacije Embalaža. V skladu z novo Uredbo o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21) se v evidenco proizvajalcev vpisujejo vse pravne osebe in vsi samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost v zvezi z embalažo (so embaler ali pridobitelj embaliranega blaga ali proizvajalec/pridobitelj servisne embalaže ali tuje podjetje) in dajejo embalažo na trg v Republiki Sloveniji. Vpis za tuje podjetje izvede pooblaščeni zastopnik. Vsi že vpisani pa morajo preko aplikacije Embalaža sporočiti vsako spremembo vrste dejavnosti, ki jo opravljajo v zvezi z embalažo, ali prenehanje opravljanje te dejavnosti.
Ministrstvo za okolje in prostor sporoča, da potekajo intenzivni pogovori z relevantnimi deležniki (nevladne organizacije, gospodarstvo, lokalne skupnosti in drugimi), za uskladitev zadnjih podrobnosti, preden bo zakon poslan na vlado.
Več dogodkov GZS >>> https://www.gzs.si/Dogodki