Inženiring kot ključni motor zelenega prehoda
Ljubljana, 13. maj 2025 – Dan inženiringa je osrednji strokovni dogodek, posvečen problematiki izvedbenega inženiringa. Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, predvsem izvedbenega inženiringa, ki igrajo ključno vlogo pri tehnološkem preboju slovenskega gospodarstva ter pri povezovanju raziskovalne dejavnosti, industrije in gradbeništva.
Zeleni prehod ni več izbira, temveč nujnost – a tudi priložnost za razvoj novih rešitev in storitev, so se strinjali udeleženci osrednjega strokovnega dogodka »Dan inženiringa«, ki ga je organiziralo Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS ZING). Dogodek je poudaril ključno vlogo inženiringov pri prehodu v ogljično nevtralno družbo, pri čemer je sodelovanje med državo, industrijo, investitorji in inženirskimi podjetji bistveno.
Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, je izpostavila, da ima Slovenija z znanjem, inovacijami in inženirsko odličnostjo potencial postati zgled trajnostnega razvoja. Ob tem pa je opozorila na potrebo po stabilnem investicijskem okolju, dolgoročni energetski politiki in večji podpori izobraževanju novih kadrov, ki razumejo digitalizacijo, trajnost in tveganja.
Državni sekretar mag. Andrej Rajh je posebej poudaril pomen inženiringov pri infrastrukturnih projektih, ki morajo vključevati trajnostne materiale in napredne tehnologije. Kadrovski izzivi, dolgotrajni postopki in potreba po boljšem usklajevanju so po njegovem mnenju ključni izzivi, ki terjajo sistemske rešitve.
Po mnenju strokovnjakov mora biti inženiring prožen, interdisciplinaren in tehnološko napreden. Kot je poudaril dr. Boštjan Strmčnik, digitalizacija, elektromobilnost in krožno gospodarstvo spreminjajo način delovanja družbe, s čimer inženiringi postajajo strateški akterji razvoja. Učinkovit prehod zahteva stalno učenje, široko izobražen kader in odgovorno načrtovanje.
GZS ZING je predstavil tudi impresivne rezultate dejavnosti izvedbenega inženiringa v letu 2023 – z več kot 2,6 milijarde evrov prihodkov, rastjo dodane vrednosti in rekordnim številom zaposlenih. Inženiringi sodelujejo v vseh fazah investicijskih projektov, zlasti pri uvajanju tehnologij obnovljivih virov, hranilnikov energije in pametnih omrežij.
Razprava se je dotaknila tudi izzivov slovenskih energetsko intenzivnih industrij, ki se zaradi visokih cen energije soočajo s padcem konkurenčnosti. Kot so poudarili predstavniki industrije, podjetja že izvajajo projekte razogljičenja, a so omejena s kadrovskimi, zakonodajnimi in prostorskimi izzivi.
Na okrogli mizi so bili izpostavljeni tudi pomen mehkih veščin, komunikacije z lokalnim okoljem in boljše razumevanje med stroko in javnostjo. Inženiring podjetja, kot je bilo slišati, igrajo ključno vlogo ne le kot izvajalci, temveč kot razvojni partnerji pri digitalnem in zelenem prehodu – na področju pametnih mest, samooskrbe in industrijskega prestrukturiranja.
Zaključno misel je podal direktor GZS ZING, mag. Aleš Dremel:
»Inženiringi smo pomembni pri investicijskih procesih. Energetski prehod potrebuje interdisciplinarne kompetenčne kadre, ki bodo obvladali implementacijo novih razvojnih tehnologij na področju obnovljivih virov. Inženiringi prispevajo k ciljem zelenega prehoda ter ustvarjanju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. AGI, ki deluje v okviru GZS, pomembno prispeva k izobraževanju kompetenčnih kadrov.«