Povzetek konference Pametna mesta in mobilnost
Na GZS je 23. oktobra 2025, v organizaciji Financ in soorganizaciji GZS-ZING, UIRS in IJS, v sklopu projekta SRIP Pametna mesta in skupnost, potekala tretja konferenca Pametna mesta in mobilnost, ki je združila predstavnike občin, gospodarstva in raziskovalne sfere.
Pametna mesta niso več vizija prihodnosti, so nuja sedanjosti
V uvodnem nagovoru je izvršna direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Marjana Majerič je dejala, da pametna mesta niso zgolj tehnološki izziv, temveč ključni razvojni koncept, ki povezuje okoljske, demografske in tehnološke izzive v celovito vizijo prihodnosti. Kot je dejala, »pametna mesta niso le visoka tehnologija, senzorji in podatkovne platforme – so prostor, kjer se z inovacijami rešujejo konkretni problemi ljudi.« Kot pravi, pri vseh izzivih velja eno pravilo – nihče jih ne more rešiti sam. Po njenih besedah s podatki, inovacijami in sodelovanjem lahko ustvarimo okolje, kjer tehnologija služi ljudem in ne obratno. Kot je dejala, so pametna mesta srce pametne države, pametnih regij in pametnih občin, ki se povezujejo, kar določa naš razvojni prehod, digitalizacijo, zeleno energijo, mobilnost, inovacije in podatkovno ekonomijo. »GZS podpira številne pilotne in demonstracijske projekte, saj ti dokazujejo, da v Sloveniji znamo in zmoremo sodelovati, se povezovati in preizkušati rešitve, ki lahko postanejo zgled drugim evropskim mestom,« je poudarila.
Mestna občina Kranj: pionir uvajanja digitalizacije v lokalno skupnost
Kot je povedal župan mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, so v Kranju v zadnjih letih razvili več projektov, ki vključujejo digitalne rešitve za upravljanje prometa, energetsko učinkovitost in participacijo občanov ter digitalno platformo za zaposlene. So prva mestna občina, ki je pripravila svojo digitalno strategijo, hkrati pa je Kranj eno izmed treh slovenskih mest, ki je vključeno v kampanjo Sto podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.
Matjaž Rakovec je poudaril, da mora digitalizacija mest temeljiti na sodelovanju med različnimi službami in prebivalci. Kot je poudaril, »pametno mesto ni IT-projekt. Je projekt skupnosti, ki mora temeljiti na povezovanju, viziji in razumevanju potreb ljudi. Zbrani in obdelani podatki služijo na eni strani tako odločevalcem na občini kot širši skupnosti.«
Priložnosti za financiranje pametnih rešitev
Vodja sektorja za razvoj in pametno skupnost pri mestni občini Kranj Tomaž Lanišek, je predstavil možnosti financiranja pametnih mest preko nacionalnih in evropskih razpisov. Opozoril je, da mimo digitalizacije ne moremo več in je vprašanje samo še to, ali ostaneš zadaj ali si na valu ali pa pionir, za kar so se odločili v Kranju.
Poudaril je pomen strateškega načrtovanja in partnerstev in o tem dejal: »občine morajo razmišljati dolgoročno in se povezovati med seboj, z gospodarstvom ter raziskovalci, če želijo uspeti na razpisih.«
Radlje ob Dravi: mobilnost prihodnosti že danes
Župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je predstavil njihov inovativni projekt FURA Radlje. Gre za prvo celostno mobilnostno shemo na podeželju, projekt pa povezuje šolske prevoze (FURA Šolska), krožno linijo (FURA Runda) in prevoze na zahtevo (FURA Klic) v enoten digitalno podprt sistem z električnimi vozili.
»Naš cilj je bil omogočiti mobilnost vsem občanom – ne glede na starost, lokacijo ali gibalne sposobnosti,« je poudaril ob predstavitvi.
Pogled iz tujine: podatki in uporabniki v središču
Dr. Nejc Geržinič s Tehniške fakultete v Delftu je predstavil primere dobrih praks iz Nizozemske. Poudaril je pomen uporabe podatkov in vključevanja uporabnikov v načrtovanje mobilnostnih rešitev, ne le v širitev cest. Kot je dejal, se »pametna mobilnost začne pri razumevanju potreb ljudi in uporabi podatkov za oblikovanje učinkovitih sistemov, za kar pa je potreben celovit pristop.«
Vir: Naš Stik (revija o energetiki)