V letu 2020 je znašal prevzem električne energije 22.868 GWh, od tega prevzem od proizvodnje v Sloveniji 15.748 GWh oz. 69 % in prevzem iz tujine (uvoz) 7.120 GWh oz. 31 % vse prevzete električne energije, je objavil Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Leta 2020 je izvoz črnih kovin (železa in jekla) iz EU znašal 17,4 milijona ton, kar predstavlja skoraj polovico (45,3 %) celotnega izvoza surovin, ki jih je mogoče reciklirati. Druga največja kategorija je bila papir in karton (6,1 milijona ton ali 15,8 %), sledijo jim živalski in rastlinski proizvodi (4,6 milijona ton ali 12,1 %).
V fazi podpisa na Vladi RS je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE), ki bo tako že tretja zaključena celota preoblikovanega Energetskega zakona, poleg Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE) in Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE). ZOVE je glede na aktualno tematiko prehoda na ogljično nevtralno družbo eden od zelo pomembnih zakonov. Prinaša nekaj novosti in podrobneje opredeljuje deklaracije OVE, potrdila o izvoru, vzpostavitev energetskih skupnosti, področje samooskrbe, usposabljanja inštalaterjev za OVE ter področje ogrevanja in hlajenja. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8136# https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11241
Dokument vsebuje nadgrajene opredelitve podatkov za določanje potenciala, posodobljene kriterije za določanje vplivnega območja ter izboljšane postopke in metode za poročilo o dimenzioniranju plitvih geotermalnih sistemov. Med drugim vsebujejo priporočila glede pridobivanja dovoljenj in izpolnjevanja okoljskih zahtev,... opremijo naročnika z ustreznimi podatki za naročanje storitev, ga informirajo o tem, katere podatke mora dobiti ob prevzemu vrtine, prispevati k zmanjšanju napak med obratovanjem ter opremiti izvajalce z jasnimi navodili in priporočili.
Na spletni strani Regionalne gospodarske zbornice Celje je objavljena novica, v okviru projekta Naprej, o dostopnosti Slovarja s področja varnosti in zdravja pri delu. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je izdala večjezični tezaver, t.j. slovar sopomenk, sestavljen iz seznama izrazov s področja varnosti in zdravja pri delu. Tezaver je bil razvit v okviru večjezičnosti, ki je temelj dela EU-OSHA, da bi evropska delovna mesta postala varnejša, bolj zdrava in produktivna.
Nedavno objavljena študija Evropske komisije, Skupnega raziskovalnega središča (Joint Research Centre - JRC) proučuje, ali so tehnološke nesreče, ki jih povzročajo naravne nevarnosti (nesreče Natech), resnični "črni labodi" (nepredvidljivi in s tem neizogibni dogodki), ugotavlja njihove možne vzroke in razpravlja o učinkovitih strategijah za obvladovanje ekstremnih tveganj.
S sprejetjem Akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal je Evropska komisija določila ključne cilje za leto 2030 in spremljajoče ukrepe ter vizijo do 2050, za doseganje stanja, v katerem je onesnaževanje zmanjšano na raven, ki ni več škodljivo za zdravje ljudi in naravne ekosisteme.
Vsebinsko je predstavljena problematika, s katero se pri svojem delu srečujejo posamezni inšpekcijski organi, med drugim tudi Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcija za okolje in naravo - s prednostnimi nalogami s triletnimi in letnimi programi dela. Število prijav iz leta v leto narašča, kar kaže na to, da je javnost postaja vse bolj osveščena in zainteresirana za varovanje okolja ter naravnih dobrin. Posledično so številne prijave oziroma zadeve, ki na okolje nimajo večjega vpliva, ostale nerešene. Relativno največ kršitev je zaznanih na področju kakovosti voda, upravljanja voda, hrupa in na področju ravnanja z odpadki. Ti podatki kažejo, da bi bilo potrebno povečati obseg nadzorov na področju okolja, hkrati pa podpreti povečevanje skladnosti z osveščanjem, izobraževanjem, finančnimi in drugimi stimulacijami ipd.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) podalo v medresorsko usklajevanje. Zakon ureja varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja pred onesnaževanjem in tveganjem za okolje ter splošne pogoje rabe naravnih dobrin. Med novostmi MOP izpostavlja zlasti: + obsežnejši sklop določb, ki so namenjene ravnanju z odpadki, vključno z urejanjem instituta proizvajalčeve razširjene odgovornosti; + spremenjeno določilo o presoji vplivov na okolje in izdaji okoljevarstvenih dovoljenj, vključno s konceptualno drugačnim pogledom na vlogo (zainteresirane) javnosti; + dejstvo, da je nekdanje načelo varstva pravice do zdravega življenjskega okolja umeščeno med izvedbene določbe oziroma ukrepe; + nekoliko spremenjeno ureditev gospodarskih javnih služb varstva okolja; + poenostavitev postopkov Eko-sklada ter + okrepitev določb o inšpekcijskem in naravovarstvenem nadzoru.
Na seji Strateškega sveta za okolje (SSO) pri GZS, ki je potekala 4. maja, so udeleženci razpravljali o potrebah gospodarstva za prehod v podnebno nevtralno, krožno prihodnost. Strinjali so se, da bi morale biti naložbe gospodarstva v ta namen izvedene v tem desetletju, kot to velja v drugih članicah EU. Investicije, ki bodo za prehod potrebne, bodo izjemno velike, zato bodo morale biti podprte tudi z javnimi sredstvi.