Evropski parlament je pripravil Poročilo o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Novi mehanizem bi moral biti del širše industrijske strategije EU in zajemati ves uvoz izdelkov in blaga, ki jih zajema sistem EU za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, se zavzemajo EU poslanci. Komisija naj bi v okviru evropskega zelenega dogovora, v drugem četrtletju leta 2021, predstavila zakonodajni predlog o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah ter predlog o načinu vključitve prihodkov iz te dajatve za financiranje dela proračuna EU. https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12228-Carbon-Border-Adjustment-Mechanism
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo (JO) predložilo osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) in dopolnjenega okoljskega poročila. Za Savinjsko-Šaleško regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga (najkasneje leta 2033). Za regijo Zasavje je predlagan harmoničen scenarij, ki predvideva uravnotežena vlaganja v človeške vire in podjetništvo. Pripombe in mnenja je možno podati do 15. 4. 2021.
Države članice so seznam naprav, ki vsebuje informacije, pomembne za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje od leta 2021 do leta 2025, Komisiji predložile do 30. septembra 2019. Revidirane referenčne vrednosti so določene na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti naprav glede toplogrednih plinov. Za vsako referenčno vrednost je bil izračunan povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v letih 2016 in 2017. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Vlada RS je sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050), s katero opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN). Na ravni EU, do 22. marca, poteka posvetovanje o kažipotu revizije direktive o energijski učinkovitosti stavb. https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dseps_2050_final.pdf https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12910-Energy-efficiency-Revision-of-the-Energy-Performance-of-Buildings-Directive
Z namenom hitrejšega razvoja, kar je še posebej pomembno za okrevanje zaradi epidemije, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) s prenovo zakonodaje začrtalo zmanjšanje birokratskih ovir oziroma administrativnih bremen pri načrtovanju posegov v prostor ter pri gradnji. V izvajanju so aktivnosti za zmanjševanje odpadkov, razogljičenje in razvoj.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 19. 2. do 17. 3. 2021.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je prvič, eksperimentalno preračunal kazalnike krožnega gospodarstva za obdobje 2016-2019. Z njimi želi prikazati, v kolikšni meri je Slovenija napredovala pri prehajanju v krožno gospodarstvo, katerega namen je zmanjševati potrebe po primarnih surovinah in povečevati izkoriščanje sekundarnih surovin ter odpadkov.
Vlada se je seznanila z osnutkom revizijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije »Uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov« in revizijskih razkritij ne izpodbija. Sledi razčiščevalni sestanek v zvezi z osnutkom revizijskega poročila. Vlada je med drugim sprejela stališča: Slovenija podpira Evropski podnebni pakt; Slovenija podpira predlog direktive o baterijah in odpadnih baterijah in Poročilo o izvedbi pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče.
Od 1. marca 2021 se je v vseh trgovinah in pri spletnih trgovcih na drobno začela uporabljati popolnoma nova, prevrednotena različica splošno priznane energijske nalepke EU. Namen pravil EU o označevanju energijske učinkovitosti je povečati energijsko učinkovitost naprav in pomagati EU, da postane podnebno nevtralna. Sprva se bodo nalepke uporabljale za štiri kategorije izdelkov, in sicer hladilnike in zamrzovalnike, pomivalne stroje, pralne stroje in televizijske sprejemnike (ter druge zunanje monitorje). 1. septembra 2021 bodo sledile nove nalepke za žarnice in sijalke s fiksnimi svetlobnimi viri, v prihajajočih letih pa tudi drugi izdelki. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32021R0340&qid=1615818740333