V okviru projekta CIRCI – Krožna industrija razpisujemo inovacijske vavčerje v vrednosti do 15.000 EUR za podjetja z inovativnimi projekti na področju uvajanja krožnega gospodarstva v industrijskih procesih. Rok za prijavo je 15. maj 2023.
voščilo
Vabljeni k prijavi na natečaj za podporo inovativnih idej, izdelkov in storitev za zeleno gospodarstvo v alpski makroregiji. Gre za pobudo Strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), ki jo financirata Avtonomna dežela Bolzano in bavarsko deželno Ministrstvo za okolje in varstvo potrošnikov. V okviru natečaja iščejo inovativne ideje in trajnostne izdelke, storitve in poslovne modele s pozitivnim vplivom na zeleno infrastrukturo (GI) na območju EUSALP. Aktualni razpis poudarja predvsem rešitve, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Na natečaju lahko sodelujejo start-upi, že uveljavljena podjetja, zavodi, društva in fizične osebe iz alpske regije. Razpis je odprt do 31. januarja 2023.
31. 1. 2023: Slovensko - nemški dan vodika https://www.gzs.si/Dogodki/31-01-2023/slovenian---german-hydrogen-day 27. 4. 2023: Krepitev oskrbovalnih verig v Evropi - B2B srečanja https://www.gzs.si/Dogodki/27-04-2022/krepitev-oskrbovalnih-verig-v-evropi---b2b-srecanja 31. 5. 2023: Okoljski dan gospodarstva Rezervirajte si termin! Več dogodkov GZS >>> https://www.gzs.si/Dogodki
Na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP15) v Montrealu je EU skupaj s številnimi državami članicami EU in več drugimi državami združila moči, da bi znatno povečala financiranje biotske raznovrstnosti iz vseh virov. V skupni izjavi so potrdili namero o nadaljnjem povečevanju financiranja in poudarili vlogo pomoči za spodbujanje domačih in zasebnih naložb v biotsko raznovrstnost. Evropska komisija je tako za obdobje 2021–2027 podvojila mednarodno financiranje EU za biotsko raznovrstnost na 7 milijard evrov. Prav tako morajo vse vlade mobilizirati več domačih virov za naravo in uvesti politike, ki bodo pomagale sprostiti zasebno financiranje.
Se tudi vaše podjetje sooča z motnjami v oskrbnih verigah? Iščete nove, alternativne dobavitelje industrijskih surovin, sestavnih delov, polizdelkov ali pa se želite predstaviti kot dobavitelj le teh tujim kupcem? Vabimo vas, da vaše podjetje predstavite na tako imenovani Platformi za odpornost dobavne verige (SCR), ki jo za podjetja s področja EU koordinira Enterprise Europe Network (EEN), v sodelovanju z European Cluster Collaboration Platform, ob podpori Evropske komisije in EISMEA.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, objavlja, da je Javni poziv 92FS-PO21 Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 96/21, 10/22 in 151/22), v delu, ki se nanaša na finančne spodbude za gospodarstvo v obliki nepovratnih sredstev, z dnevom objave tega obvestila, zaradi porabe razpisanih sredstev zaključen.
Evropska komisija je sredi decembra potrdila program evropske kohezijske politike 2021-2027, ki ga je Slovenija uradno poslala v Bruselj konec oktobra. Prvi javni razpisi za kohezijska sredstva finančnega obdobja 2021-2027, ki se bo sicer izvajalo do konca leta 2029, so predvideni v prvi polovici leta 2023. Do tedaj bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pripravila potrebne podlage za izvajanje kohezijske politike. Napoveduje tudi določene poenostavitve postopkov, da bi tako omogočila čim hitrejši začetek izvajanja evropskih projektov in še večjo učinkovitost koriščenja evropskih sredstev.
77 projektov bo prejelo sredstva iz javnega razpisa za raziskovalno razvojne projekte v skupni višini dobrih 22,3 milijona evrov. Javni razpis izvaja javna agencija SPIRIT Slovenija, ki deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Drugi rok za prijavo na ta javni razpis je 3. april 2023.
Sklad za inovacije je namenjen predvsem financiranju projektov za čistejši energetski sistem, preobrazbo gospodarstev in družb, tlakovanju obnove industrijske revolucije, zaščiti planeta in zdravja in podpori globalnim podnebnim aktivnostim. Preko sklada za inovacije se bo sofinanciralo visoko inovativne tehnologije in večje projekte, ki bodo pomembno vplivali na znižanje izpustov toplogrednih plinov.
Na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije so objavljeni aktualni javni razpisi na nacionalni ravni, torej javni razpisi ministrstev in izvajalskih agencij. Vprašanja glede razpisov pošljite na e-naslov: razpisi@gzs.si. Nanje bodo odgovarjali svetovalci GZS oz. člani delovne skupine Viri financiranja.
Vabimo, da se seznanite z najnovejšimi poslovnimi priložnostmi ter borzo inovacij, znanja in tehnologij mreže EEN, največje podporne mreže za majhna in srednja velika podjetja na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja.
Aktualne objave dokumentov v javni obravnavi, vezanih na okolje in energijo.
Vabimo vas, da nas seznanite s predlogi in pripombami, ki jih boste naslovili na pristojno institucijo.
Na zasedanju BIRO Barcelonske konvencije so sklenili, da bo na pobudo Turčije in njihovo finančno investicijo ustanovljen nov strokovni Regionalni akcijski center (RAC) za podnebne spremembe za Sredozemlje s sedežem v Ankari v Turčiji, predvidoma že v letu 2023. Center se ustanavlja zaradi nujnosti hitrega in učinkovitega ukrepanja za izboljšanje stanja in omilitve učinkov klimatskih sprememb v Sredozemlju.
EU je na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti COP15 v Montrealu v Kanadi skupaj s 195 državami sprejela zgodovinski Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost. Ta okvir vsebuje svetovne cilje, katerih namen je zaščititi in obnoviti naravo za sedanje in prihodnje generacije, zagotoviti njeno trajnostno rabo ter spodbuditi naložbe v zeleno svetovno gospodarstvo. Skupaj s Pariškim sporazumom o podnebju postavlja temelje za oblikovanje podnebno nevtralnega, naravi prijaznega in odpornega sveta do leta 2050.
Za podporo podnebnim in energetskim ciljem EU je bistveno, da se gozdna bioenergija proizvaja trajnostno. Da bi to dosegli, direktiva o obnovljivih virih energije iz leta 2018 uvaja nova trajnostna merila za biomaso in bioplin pri proizvodnji toplote in električne energije, ki zajemajo tudi gozdno biomaso.
Svet je potrdil cilj vsaj 40-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030 v bruto končni porabi Unije. Trenutni cilj iz direktive o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2018 je 32,5 % do leta 2030. Svet se je med drugim tudi dogovoril, da bodo države članice kartirale območja, potrebna za nacionalne prispevke k cilju glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030, v 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. Države članice bodo sprejele načrt ali načrte za določitev namenskih območij za obnovljive vire energije v 30 mesecih po začetku veljavnosti te direktive.
Skladno s sprejetim dogovorom bo omogočeno financiranje potrebnih naložb in reform za končanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Utira se pot radikalni prenovi energetskega sektorja Unije.
Svet je sprejel sklep o priglasitvi zahtev za poravnavo v okviru sheme CORSIA (shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet), katerega namen je prispevati k ambicioznim svetovnim ciljem za doseganje podnebne nevtralnosti.
Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni politični dogovor o reviziji pravil sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se uporabljajo za letalski sektor. Cilj dogovora je zagotoviti, da letalstvo prispeva k ciljem EU glede zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma.
Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so dosegli dogovor začasne in pogojne narave o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Sporazum morajo pred dokončnostjo potrditi še države članice EU in Evropski parlament ter ga tudi sprejeti.
Svet in Parlament sta se dogovorila, da bosta povečala splošni cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 v sektorjih, vključenih v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), na 62 %. Določeno je povečanje letnega zmanjšanja zgornje meje za 4,3 na leto od leta 2024 do leta 2027 in 4,4 % od leta 2028 do leta 2030 (linearni faktor zmanjšanja). Naprave, ki bodo upravičene do brezplačnih dodeljenih pravic, bodo morale izpolnjevati zahteve glede pogojenosti, tudi v obliki energetskih pregledov, pri nekaterih napravah pa v obliki načrtov za podnebno nevtralnost. Socialni sklad za podnebje – Svet in Parlament sta se dogovorila o ustanovitvi sklada, da bi podprli ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoza pri spopadanju s cenovnimi učinki sistema za trgovanje z emisijami za sektorje stavb in cestnega prevoza ter goriva za dodane sektorje. Ustanovljen naj bi bil v obdobju 2026–2032 z upravičenostjo odhodkov od 1. januarja 2026 na podlagi prodaje 50 milijonov pravic na dražbi leta 2026, da se omogoči podpora na začetku sklada, medtem ko bi novi sistem za trgovanje z emisijami zagotavljal financiranje sklada od leta 2027.
Svet EU je dokončno odobril direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Direktiva krepi obstoječa pravila o nefinančnem poročanju, ki so bila z direktivo o nefinančnem poročanju vključena v računovodsko direktivo. Začetek uporabe zakonodajnega akta bo potekal v štirih fazah: (**) poročanje leta 2025 o poslovnem letu 2024 za podjetja, za katera že velja direktiva o nefinančnem poročanju; poročanje leta 2026 o poslovnem letu 2025 za velika podjetja, za katera trenutno ne velja direktiva o nefinančnem poročanju; poročanje leta 2027 o poslovnem letu 2026 za MSP, ki kotirajo na borzi, z izjemo mikropodjetij, ter za male in nekompleksne kreditne institucije ter lastne zavarovalnice; poročanje leta 2029 o poslovnem letu 2028 za podjetja iz tretjih držav, ki več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU, če imajo v EU vsaj eno odvisno podjetje ali podružnico v EU, ki presega določen prag. Ko bosta zakonodajni akt podpisala predsednica Evropskega parlamenta in predsednik Sveta, bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začel veljati 20 dni po objavi. Države članice bodo imele na voljo 18 mesecev, da začnejo izvajati nova pravila.
Svet in Evropski parlament sta danes dosegla začasni politični dogovor o predlogu za okrepitev trajnostnih pravil za baterije in odpadne baterije. Zakonodaja bo prvič urejala celoten življenjski cikel baterije – od proizvodnje do ponovne uporabe in recikliranja – ter zagotovila, da so varne, trajnostne in konkurenčne. Dogovor je začasen in čaka na uradno sprejetje v obeh institucijah. Začasni dogovor se bo uporabljal za vse baterije, vključno z vsemi odpadnimi prenosnimi baterijami, baterijami za električna vozila, industrijske baterije, …
EU predpisi z doslej poudarjenimi varnostnimi vidiki za zaščito potrošnikov dobivajo tudi okoljske komponente, ki jih je treba upoštevati že med samo zasnovo izdelkov, izpostavlja Antonija Božič Cerar v svojem članku za novembrsko številko Glasa gospodarstva. »Digitalni potni list za izdelke« bo zagotavljal informacije o njihovi okoljski trajnosti.
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2427 z dne 6. decembra 2022 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za skupne sisteme ravnanja z odpadnimi plini in njihove obdelave v kemični industriji Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2508 z dne 9. decembra 2022 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za tekstilno industrijo v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022D2427&qid=1671540398220 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022D2508&qid=1671540398220
Za izvajanje zelenega dogovora je v trajnostni strategiji za kemikalije določenih več ukrepov, za katere je potrebna ciljno usmerjena revizija uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemičnih snovi in zmesi. V oceni učinka bodo analizirane različne možnosti za revizijo, Komisija pa bo na podlagi rezultatov predstavila zakonodajne predloge za revizijo normativnega dela navedene uredbe in njenih prilog. Pripombe in predloge lahko posredujete do 14. februarja 2023.
V „krožnem gospodarstvu“ se manjša količina odpadkov, blago pa se ponovno uporabi in reciklira, kolikor je mogoče. To pomeni, da bi bilo treba zmanjšati tudi količino odpadne embalaže in olajšati recikliranje embalaže. Komisija bo pregledala zahteve glede embalaže in odpadne embalaže v EU. To bo vključevalo oceno, kako doseči naslednje: (**) izboljšanje zasnove embalaže za spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja, povečanje vsebnosti recikliranih materialov v embalaži, odprava odvečne embalaže, zmanjšanje količine odpadne embalaže. Pripombe in predloge lahko posredujete do 15. februarja 2023.
Evropska uredba nadomešča direktive za ureditev področja embalaže in odpadne embalaže v EU. Države članice morajo količine odpadne embalaže na prebivalca v primerjavi z letom 2018 do leta 2040 znižati za 15 %. To naj bi dosegle predvsem s ponovno uporabo in reciklažo. Več o tem pojasnjuje Antonija Božič Cerar v svojem članku v decembrski izdaji revije Glas gospodarstva.
V postopku priprave in sprejemanja posodobitve NEPN bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja. Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javno naročilo za izbiro izvajalca priprave okoljskega poročila. Rok za predložitev ponudb je 5. januar 2023.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je skupaj z deležniki pripravilo predlog Poročila o izvajanju operativnega programa (OP) za izvajanje nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2017–2021 in ga daje v javno razgrnitev (JR). Komentar lahko oddate do 3. januarja 2023.
Ministri DČ EU za energijo so po doslej najzahtevnejši razpravi o razmerah in ukrepih na evropskih energetskih trgih dosegli dogovor o tako imenovani »cenovni kapici« zemeljskega plina, ki jo je predlagala Evropska komisija. Dogovorili so se za tako imenovano plinsko kapico pri 180 evrih na megavatno uro, ob čemer se bo mehanizem sprožil po treh dneh, v kolikor bi razlika glede na globalne trge znašala 35 evrov ali več v primerjavi s povprečno ceno utekočinjenega (LNG) plina. Mehanizem bo v veljavo stopil februarja prihodnje leto. https://czech-presidency.consilium.europa.eu/en/news/energy-ministers-approve-package-of-measures-to-prepare-the-eu-for-next-winter/ https://www.euronews.com/my-europe/2022/12/19/deal-eu-green-lights-first-ever-cap-for-gas-prices-in-bid-to-tackle-energy-crisis
Na srečanju 21. decembra na GZS so si predsednik vlade in predstavniki gospodarskih organizacij – GZS, OZS, TZS, ZDS, ZDOPS, Združenje Manager, AmCham Slovenija, SBC – Klub slovenskih podjetnikov izmenjali informacije in stališča glede reševanja problematike visokih cen električne energije. Povod za srečanje je bil petkov poziv gospodarskih organizacij po novinarski konferenci za urgentni sestanek, saj, kot je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, so se slovenska podjetja znašla v težkem položaju, predvsem glede na to, da so posamezne države EU sprejemale različne rešitve, uvajale kapico ipd., s čimer so posledično naša podjetja zgubljala na konkurenčnosti.
Dogodek bo združil predstavnike vlad, raziskovalcev in gospodarstva iz Nemčije in Slovenije, ki bodo razpravljali o vodikovem gospodarstvu in ogljični nevtralnosti s strateških in poslovnih vidikov ter najboljših praks. Pomembno tudi za člane SRIP-a MATPRO. Rezervirajte si termin. Vljudno vabljeni!
Dokument predstavlja pregled praks okoljskih presoj v državah članicah EU, kar zajema tako predhodne presoje vplivov kot naknadne ocene. Presoje vplivov na okolje in vrednotenja podpirajo učinkovite politične odločitve, izboljšujejo kakovost predlogov in na koncu lahko pomagajo pri doseganju zelenih ciljev.
Ocene Evropske agencije za okolje (EEA) so pokazale, da se Evropa in svet soočata z okoljskimi in podnebnimi izzivi brez primere, ki zahtevajo ambiciozne politične odzive, kot je Evropski zeleni dogovor. Začetek decembra objavljeni Signali EEA 2022 obravnavajo evropske zaveze glede trajnosti in energetskega sistema z vidika številnih medsebojno povezanih kriz.
Skoraj polovica vse zavržene odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) v Evropi ni pravilno zbrana in reciklirana, kaže nova študija. Izpostavljeno je, da te številke vključujejo podatke o OEEO, ki jih države članice EU težko zberejo ali ocenijo in zato niso bile sporočene Evropski komisiji v skladu z obveznostmi Direktive OEEO.
Poročilo Evropske agencije za okolje „Upravljanje plastike, ki ni embalaža, v evropskih tokovih odpadkov« ponuja pregled porabe in ravnanja s tisto plastiko, ki ne sodi v kategorijo embalaže. Doslej ti materiali niso bili prednostno obravnavani v okviru posebnih direktiv in politik EU.
V 2019 skoraj tri četrtine vode iz površinskih vodnih virov Za distribucijo je bilo v 2019 namenjenih 122 milijonov m3 vode, za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih pa skoraj 88 milijard m3 vode, od tega za hlajenje 751 milijonov m3 ali nekaj manj kot 1 %. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10787 Ločeno zbranih več kot tri četrtine komunalnih odpadkov V primerjavi z 2. četrtletjem je bila zbrana približno enaka količina odpadkov, zmanjšal pa se je delež odpadkov, predvidenih za reciklažo. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je povečal. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10729 Lani porabili za 8,1 % več snovi kot leto prej Neposredni vnos snovi v gospodarstvo se je v 2021 na letni ravni povečal za 6,6 %, domača poraba pa za 8,1 %. Prav tako so zrasle količine uvoženih snovi (za 4,5 %), izvoženih snovi (za 4,1 %) in izkoriščenih domačih virov (za 8,3 %). http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10795
Slovenija po produktivnosti in večini njenih ključnih dejavnikov postopno napreduje, a se strukturno, v smislu prehoda v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, razvija prepočasi, s preveč površinskimi procesi modernizacije in preobrazbe, izkazuje poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Za uspešen in z vidika nadaljnjega razvoja nujen prehod v integrirano pametno krožno gospodarstvo pa bodo potrebni odločnejši premiki. Nujna je bistvena pospešitev vlaganj in strukturnih sprememb tako države kot podjetniškega sektorja, usmerjenih v: strateški prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo, pospešen razvoj človeških virov in krepitev socialnega kapitala ter agilnejše poslovno okolje z okrepljenim ekosistemskim pristopom.
Na Agenciji za okolje so dokončali letno poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2021. V njem so se osredotočili na onesnaževala s predpisanimi mejnimi in ciljnimi vrednostmi. Kakovostne meritve posameznih onesnaževal zraka v Sloveniji zagotavljajo že tretje desetletje.
Letošnji svetovni dan tal je s kampanjo "Tla, kjer se hrana začne" namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja zdravih ekosistemov in blaginje ljudi z obravnavanjem vse večjih izzivov pri upravljanju s tlemi, povečanjem ozaveščenosti o tleh ter spodbujanjem družb k izboljšanju zdravja tal. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Mednje sodijo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 25. 11. do 21. 12. 2022.
Novi / spremenjeni zakonodajni predpisi s področja okolja in energije
Namen tega predloga je izboljšati preiskovanje in pregon kaznivih dejanj zoper okolje. Natančneje opredeljuje okoljsko kriminaliteto in dodaja nove vrste kaznivih dejanj zoper okolje. Prav tako usklajuje raven kazni za fizične osebe in prvič tudi za pravne osebe.
Komisija je seznanjena z današnjo sodbo Splošnega sodišča, ki je v celoti potrdilo odločitev Komisije o državni pomoči iz leta 2017. V svoji odločitvi je Komisija ugotovila, da je podpora, dodeljena za gradnjo dveh jedrskih reaktorjev v PAKS (Madžarska), pomenila pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom, pod določenimi pogoji. Splošno sodišče je v svoji sodbi potrdilo, da Komisiji pri presoji združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom ni treba sprejeti dokončnega stališča o obstoju ali odsotnosti kršitve določb prava EU, ki se razlikujejo od tistih, ki se nanašajo na državne pomoči, pod pogojem, da ni neločljivo povezana s predmetom pomoči. Poleg tega je Splošno sodišče pojasnilo, da lahko države članice svobodno določijo sestavo svoje mešanice energetskih virov in vlagajo v jedrsko energijo.
Vse, kar morate vedeti o biorazgradljivi plastiki in plastiki, primerni za kompostiranje, ter novih pravilih o embalaži.
Evropska komisija je konec novembra sprejela predlog za prvi prostovoljni okvir na ravni EU za zanesljivo certificiranje visokokakovostnih odvzemov ogljika. V okviru predloga se bodo spodbujale inovativne tehnologije za odvzem ogljika in trajnostne rešitve za ogljično kmetovanje ter podprli podnebni in okoljski cilji ter cilji ničelnega onesnaževanja EU. S predlagano uredbo se bo znatno izboljšala zmogljivost EU za količinsko opredeljevanje, spremljanje in preverjanje odvzemov ogljika. Zaradi večje preglednosti se bo pridobilo zaupanje deležnikov in industrije ter preprečilo zeleno zavajanje. Želite odgovore na vprašanja o certificiranju odvzemov ogljika na ravni EU? https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_22_7159
Komisija je konec novembra predlaga nova pravila o embalaži na ravni EU, da bi obravnavala nenehno naraščajoči vir odpadkov. Namen novih pravil je ustaviti ta trend. Potrošnikom bodo (**) zagotovila možnosti embalaže za večkratno uporabo, odpravila nepotrebno embalažo, omejila prekomerno uporabo embalaže in zagotovila jasne oznake za pravilno recikliranje. Za industrijo bodo ustvarila nove poslovne priložnosti, zlasti za manjša podjetja, zmanjšala potrebo po neobdelanih materialih, povečala zmogljivost Evrope za recikliranje ter zmanjšala odvisnost Evrope od primarnih virov in zunanjih dobaviteljev. Sektor embalaže bodo usmerila na pravo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050.