Države članice EU skupaj zberejo in predelajo več zavržene električne in elektronske opreme kot večina delov sveta. Vendar obstaja tveganje, da EU ne bo dosegla svojih ambicioznejših ciljev za zbiranje e-odpadkov. V pregledu Evropskega računskega sodišča so poudarjeni izzivi, povezani z izvajanjem obstoječih zahtev glede obdelave e-odpadkov, obravnavani so slabo ravnanje z e-odpadki, nezakonite pošiljke in druge kriminalne dejavnosti ter nadaljnje povečanje zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe e-odpadkov.
Na osnovi evropskega zelenega dogovora Evropska komisija pripravlja prenovo ustrezne podnebne in energetske zakonodaje, da bo ta usklajena z novo predlaganim ciljem zmanjšanja toplogrednih emisij za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, s predvideno objavo dokumentov 14. julija. Cilj slovenskega predsedstva je predstaviti poročilo o napredku pogajanj decembra 2021 in dosje predati francoskemu predsedstvu, ki se začne 1. januarja 2022. Dogodki v času slovenskega predsedovanja
Zaključilo se je javno posvetovanje na ravni EU o zakonodajni pobudi za trajnostne izdelke, katere namen je razširiti področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi, ki se zdaj uporablja za izdelke, povezane z energijo. Razširjen nabor izdelkov (vključno s storitvami, kadar je to ustrezno) naj bi omogočil napredek na področju trajnostnosti, vključno s krožnostjo.
Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije obvešča imetnike licenc neodvisnih strokovnjakov za izvajanje pregledov klimatskih sistemov, da podeljene obstoječe licence veljajo za nedoločen čas. O novostih in spremembah (dopolnilno usposabljanje, …) bo MzI deležnike sproti obveščalo.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 20. 5. do 23. 6. 2021.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da so se leta 2020 emisije ogljikovega dioksida (CO2) pri zgorevanju fosilnih goriv (predvsem nafte in naftnih proizvodov, premoga, šote in zemeljskega plina) znatno zmanjšale, in sicer za 10 % v primerjavi s prejšnjim letom. Delež Slovenije v celotni količini izpustov zaradi rabe energije šteje 0,5 %.
Ministrstvo za okolje in prostor je potrdilo sprejemljivost Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija). Postopek celovite presoje vplivov Strategije na okolje je uspešno zaključen.
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo Akcijska načrta za prehod iz premoga za Savinjsko-Šaleško in Zasavsko regijo. Akcijska načrta je pripravilo svetovalno podjetje Deloitte v sodelovanju z regionalnimi in nacionalnimi deležniki. Na podlagi akcijskih načrtov bosta v prihodnjih mesecih pripravljena območna načrta za obe regiji.
Računsko sodišče je s ciljem izreka mnenja o uspešnosti Republike Slovenije pri doseganju ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov izvedlo revizijo v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019. Po mnenju Računskega sodišča je bila Republika Slovenija delno uspešna.