Združenje lesne in pohištvene industrije

Ekipa



Igor Milavec, univ. dipl. inž. les.
direktor
igor.milavec@gzs.si
tel. 01 58 98 285
Irena Gregorič
tajnica
irena.gregoric@gzs.si
tel. 01 58 98 273

 

 

 

Sestava UO ZLPI v mandatu 2015-2019

ZLPI vodi Upravni odbor (UO ZLPI), ki se voli vsake štiri leta. V obdobju 2015–2019 šteje 15 članov.  Predsednik UO ZLPI izbere ožji krog sodelavcev v Predsedstvo ZLPI in direktorja ZLPI.

Sestava UO ZLPI 2015-2019

Predsednik Upravnega odbora: Alojz Burja, LIP Bled
Podpredsednik Upravnega odbora: Franc Zupanc, Alples

Člani Upravnega odbora


  1. Franc Zupanc, ALPLES
  2. Iztok Bizjak, GONZAGA PRO
  3. mag. Andrej Mate, INLES
  4. Gregor Benčina, JELOVICA
  5. Alojz Burja, LIP Bled
  6. Bogdan Božac, MARLES HIŠE
  7. Aleš Dolenc, M SORA
  8. Stanislav Škalič, MURALES
  9. Janez Rihter, RIHTER
  10. Jože Homar, Menina
  11. Bruno Bizjak, SMART Industries
  12. Alojz Selišnik, MELU
  13. Janez Marinčič, Žaga Marinčič
  14. Edo Oblak, Breza Commerce
  15. Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije

Predsedstvo ZLPI


Predstavlja ožje vodstvo ZLPI, ki si ga izbere predsednik UO ZLPI.

  1. Alojz Burja (predsednik)
  2. Franc Zupanc
  3. Andrej Mate
  4. Bogdan Božac
  5. Janez Marinčič
  6. Igor Milavec

 

1. Združenje lesne in pohištvene industrije (ZLPI) skupaj z državo ustvarja poslovno okolje za lesnopredelovalno panogo

 
  • Z oblikovanjem predlogov in lobističnimi dejavnostmi
  • S sodelovanjem s predstavniki države
  • S stališči in nastopi v medijih
  • Z oblikovanjem panogi prijazne zakonodaje
  • S sodelovanjem z Direktoratom za lesarstvo na MGRT
  • S pogajanji s sindikati o panožni kolektivni pogodbi in o višini plač

Dosežki

 

Leta 2008 smo zbrali partnerje iz gozdno lesnega sektorja za izvedbo iniciative “GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije”, ki traja še danes. V sklopu te iniciative smo izvedli veliko število dejavnosti, ki so spremenile javno mnenje o pomenu in predelavi lesa v Sloveniji. Zato večina spodaj navedenih dosežkov izhaja prav iz te iniciative;

  • Leta 2011 sta ministra Dejan Židan in Darja Radić ustanovila medresorsko delovno skupino GOZD – LES, ki je pripravila akcijski načrt Les je lep, za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji
  • Leta 2011 je bila lesnopredelovalna panoga prvič izbrana med 8 prednostnih gospodarskih panog, kar je bila osnova za podporo trem pretežno panožnim razvojnim centrom (RC 31, Intech Les in Race Kogo), v  skupni višini 25 mio. EUR.
  • Od leta 2011 dalje  Eko sklad subvencionira samo še leseno stavbno pohištvo in podpira gradnjo z lesom.
  • S podporo MGRT smo pod vodstvom Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete leta 2012 napisali Izhodišča za prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije.
  • Leta 2012 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno – lesne verige do leta 2020, s skrajšanim imenom LES JE LEP 
  • Vlada RS je leta 2012 sprejela tudi Uredbo o ZEJN naročilih,  ki predvideva  obvezno  vgradnjo lesa, v  minimalno 15 % volumna zgradb  in  vsaj 70 % volumna lesa v pohištvu.
  • Leta 2013 je bil spremenjen glavni razpisni kriterij na MGRT, povprečje dodane vrednosti na zaposlenega, iz povprečja za predelovalne dejavnosti (nad 40 000 EUR) na panožno povprečje (nad 25 000 EUR). S to spremembo so bila lesnopredelovalna podjetja postavljena v enakovreden položaj in jim ni bilo več treba tekmovati s panogami z bistveno višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.

Na osnovi pogajanj, ki so trajala tri leta (2012─2014), sta bili spremenjeni dve za panožna podjetja ključni uredbi;

  • Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi
in
  • Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

Spremenjeni uredbi, ki določata pogoje za kurjenje lesa, sta bistveno olajšali kurjenje lesnih ostankov in opredelili primerljive kriterije za emisije v zrak z drugimi državami EU. Novi kriteriji so lesnopredelovalnim podjetjem prihranila desetine milijonov EUR. Dotedanja zakonodaja na tem področju je bila namreč med najzahtevnejšimi na svetu.

Leta 2015 je Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice objavil prvi javni razpis samo za panožna podjetja  (C 16 in C31) v višini 6 mio. EUR.

Maja 2015 je Vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo razvoj in tehnologijo.  S tem je bil dosežen ključen korak k zastavitvi samostojne gospodarske politike za lesnopredelovalno panogo, za kar smo si v ZLPI prizadevali od leta 2008.

V  sedemletnem obdobju je bilo:

  • organiziranih na desetine konferenc; v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, v Državnem svetu, v sklopu sejmov in regionalnih dogodkov, z več kot 50 javnimi predstavitvami lesnopredelovalne panoge
  • več kot 70 objav v tiskanih medijih in več kot 20 na televiziji

Vsako leto potekajo pogajanja s sindikati o dvigu najnižjih osnovnih plač. Vsakih nekaj let potekajo daljša pogajanja o Kolektivni pogodbi za lesarstvo (KPL). Zadnja je bila sprejeta leta 2006, leta 2015 že potekajo priprave na pogajanja o novi KPL, ki se bodo začela septembra. S tem se panožnim podjetjem zagotavlja socialni mir, ki je osnova za normalno poslovanje.

2. ZLPI ustvarja poslovne priložnosti za člane združenja

 
  • S posredovanjem informacij o poslovnih priložnostih
  • Z organiziranjem sejemskih nastopov za skupine podjetij
  • S krepitvijo in širitvijo mreže povezav z inštitucijami in združenji doma in v tujini
  • Z organiziranjem vhodnih in izhodnih poslovnih delegacij
  • Z objavo promocijskega kataloga v podporo izvozu 

Dosežki

Področje internacionalizacije je zelo pomembno, saj predstavlja izvoz v lesnopredelovalni in pohištveni panogi skoraj polovico prihodkov iz prodaje. ZLPI zato načrtno izvaja aktivnosti v podporo članom pri krepitvi izvoza in ustvarjanju poslovnih priložnosti. Pri tem sodelujemo tako z GZS CEMP, Ministrstvi, SPIRIT Slovenije, gospodarsko diplomacijo ter z vrsto institucij in organizacij iz tujine.

Od leta 2007 je bilo organiziranih več skupnih sejemskih nastopov, za katere smo posredno zagotovili sredstva preko SPIRIT-a oz. JAPTIJ-a. Sodelovali ali organizirali smo tudi 18 vhodnih in izhodnih poslovnih delegacij.

Od leta 2011 pripravljamo izvozni promocijski katalog. Tretja izdaja kataloga iz leta 2015 je natisnjena v 3000 izvodih s predstavitvami 26 članov ZLPI (za EXPO 2015, za poslovne delegacije, veleposlaništva, promocija ob izvozno naravnanih dogodkih …). 


Skupinski sejemski nastopi

V sodelovanju z ZLPI sta SPIRIT oz. JAPTI sofinancirala v letih 2009-2015 naslednje sejme:

Leto 2009
Mednarodni sejem pohištva in notranje opreme Beograd - november 2009, Beograd , Srbija

Leto 2010
MOSBUILD - april 2010, Moskva , Ruska Federacija
Salone Internazionale del Mobile - april 2010, Milano, Italija
SAIE Bologna - oktober 2010 , Bologna , Italija
Mednarodni sejem pohištva in notranje opreme Beograd - november 2010, Beograd , Srbija

Leto 2011
MOSBUILD - april 2011, Moskva , Ruska Federacija
Salone Internazionale del Mobile - april 2011, Milano, Italija

Leto 2012
Ambienta - oktober 2012, Zagreb, Hrvaška
MADE Expo - oktober 2012 , Milano, Italija
Mednarodni sejem pohištva in notranje opreme Beograd - november 2012, Beograd , Srbija

Leto 2013
MADE Expo - oktober 2013 , Milano, Italija
Mednarodni sejem pohištva in notranje opreme Beograd - november 2013, Beograd , Srbija

Leto 2014
Mednarodni sejem pohištva in notranje opreme Beograd - november 2014, Beograd , Srbija

Leto 2015
100% DESIGN – september 2015, London, Velika Britanija


Poslovne delegacije

Poleg skupinskih sejemskih nastopov, smo v obdobju 2009─2015 izvedli več kot 18 vhodnih in izhodnih poslovnih delegacij v Rusijo, Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Delegacije smo izvedli z uspešnim sodelovanjem s Centrom za mednarodno konkurenčnost pri GZS, ministrstvi, SPIRIT-om Slovenija in z gospodarsko diplomacijo.

 

3. ZLPI spodbuja usposabljanje in razvojne dejavnosti članov

 

  • Z omogočanjem vključevanj v nacionalne in mednarodne projekte 
  • Z razvojnimi projekti za skupine podjetij 
  • S krepitvijo in širitvijo mreže povezav z inštitucijami in združenji doma in v tujini

Dosežki

Usposobljeni, motivirani in kompetenčni zaposleni ter pravi, konkurenčni izdelki so zagotovo ključni elementi vsakega podjetja, ki stavi na razvoj. Zato ZLPI v podporo usposabljanju ter razvoju izvaja vrsto aktivnosti v podporo članom, s katerimi se tudi zagotavlja sveža razvojna sredstva iz javnih nacionalnih in EU virov.

  • V sodelovanju z Lesarskim grozdom je bilo uspešno koordiniranih in izvedenih že več kot 50 nacionalnih in več kot 25 mednarodnih razvojnih projektov, med drugimi;
  • Preko Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu (www.kocles.si) se je usposobila vrsta zaposlenih iz podjetij članov ZLPI. Vključenih je bilo 19 podjetij; Inles, Alples, LIP Bled, Brest-pohištvo, Stilles, M Sora, Jelovica okna, Murales, Akron, Alpod, Hit Preless, Gonzaga pro, Smart industries, Kampo, Mizarstvo Bolčič, Mizarstvo Jezeršek, Donar, Melu

4. ZLPI omogoča povezovanje v sekcije


  • Sekcija slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb
  • Sekcije  slovenskih žagarjev, primarnih predelovalcev  lesa in trgovcev z žaganim lesom
  • Razvojni center kreativne pohištvene industrije 

V sekcijah člani uresničujejo svoje podjetniške interese po panožnih področjih.


Dosežki

 
  • Sekcija žagarjev Slovenije

Zamrznitev koncesijskih dajatev v letu 2013, ki so preprečile dvig cen hlodovine za lesnopredelovalna podjetja za okrog 3 mio. EUR.

Je ključen partner pri sprejemu nove zakonodaje o upravljanju gozdov v državni lasti po letu 2016, ko se izteče dvajsetletno koncesijsko obdobje.

Pripravilo je razvojno strategijo za področje primarne predelave lesa.

Izvedena strokovna usposabljanja za področje primarne predelave lesa.

  • Sekcija slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb (www.splms.si)

Uspešno sodelovanje pri pripravi podlag za Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki predvideva minimalno 15 volumskih % vgradnje lesa v javne stavbe.

Uspešno delo na skupni promociji kakovostne lesene gradnje ter pri skupnih sejemskih nastopih članov sekcije doma in v tujini.

Objava publikacij za promocijo gradnje z lesom; npr. za EXPO Milano 2015

  • Razvojni center kreativne pohištvene industrije (www.rc31.si

Razvojni center uspešno povezuje razvojno naravnana pohištvena podjetja za razvoj novih kreativnih programov pohištva, njihove vizualizacije in površinske obdelave. Ključni dosedanji dosežki so:

  • Razvoj novih izdelkov znotraj 10 programov pohištva s skupaj 25 posameznimi skupinami izdelkov.
  • 6 novih, inovativnih in ekoloških premaznih sistemov za površinsko obdelavo pohištva.
  • 7 novih spin-off podjetij za nadaljnjo komercializacijo produktov.
  • 21 zaščitenih znamk, modelov in patentov.

Razvojni center na teh rezultatih gradi in uresničuje svojo vizijo postati osrednje razvojno jedro slovenske kreativne pohištvene industrije

 

5. ZLPI omogoča sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

ZLPI je član CEI Bois, krovne lesarske organizacije v EU. Preko Lesarskega grozda pa je povezan v številne mednarodne mreže raziskovalnih in podpornih organizacij.

Dosežki


Lobiranja za različna področja lesnopredelovalne panoge na nivoju EU, ki so usmerjena v vsebine direktiv  in uredb EU ter v trgovinske sporazume z državami izven EU.

Lesarski grozd je vključen v  več mednarodnih mrež, od katerih so najpomembnejše tri:

  • Woodwisdom ERA-NET – mednarodna mreža glavnih raziskovalnih organizacij s področja na gozdu temelječega sektorja pretežno iz Severne in Zahodne Evrope
  • ID:WOOD – mreža lesarskih grozdov, združenj, agencij in tehnoloških centrov na področju Jugovzhodne in Srednje Evrope
  • Mreža Inspiralie – Španske organizacije specializirane za projektni management razvojno raziskovalnih projektov
V sklopu teh treh mrež je bilo izvedenih več kot 25 mednarodnih projektov. Več o projektih si lahko preberete na povezavi: http://www.lesarski-grozd.si/projekti/
V projekte je bilo vključeno tudi večje število podjetij članov ZLPI:

  • V RC 31, razvojni center kreativne pohištvene industrije d.o.o. RC31 je bilo vključenih  9 podjetij (Alples, Gonzaga, Helios, Murales, Klun, Triis, Bolčič, IB-Caddy)
  • V projekt WINTHERWAX, Obzorje 2020,  podjetje M Sora
  • V projekt ECO-SILENTWOOD, Obzorje 2020,  podjetje Melu
  • V projekt FurnIT SAVER, Obzorje2020, podjetje Gonzaga PRO
  • V projekt ECOVARN, OP7, podjetje Stilles
  • V projekt NEXT1KOAT, OP7, podjetje Helios 
  • V projekt FREEFOAM, OP7, podjetje Plama PUR