Združenje lesne in pohištvene industrije

Glavni kazalci poslovanja panoge v letu 2016

Po podatkih AJPES-a je leta 2016 v lesnopredelovalni panogi (C16 + C31) delovalo 2.480 pravnih in fizičnih oseb, v katerih je bilo zaposlenih 12.053 oseb.

Prihodki v lesnopredelovalni panogi so znašali 1.365 mio €, odhodki pa 1.228 mio €. Panoga je zaključila poslovno leto 2016 z 71,38 mio € neto čistega dobička.

V lesnopredelovalni panogi kot celoti pa je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2016 znašala 33.324 € kar je nekoliko več kot leta 2015, ko je bila 31.639 €.

Delež prihodkov od izvoza v čistih prihodkih od prodaje je znašal 54,3 % (C16+C31). Destinacije najbolj intenzivnega izvoza in uvoza obeh lesarskih področij v letu 2016 so bile Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Presežek izvoza nad uvozom, gledano po glavni po dejavnosti izvoznika oz. uvoznika, je leta 2016 znašal 312 mio €.


Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2016


Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v letu 2016

Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v letu 2016
Po četrt stoletnem krčenju lesnopredelovalne panoge v Sloveniji lahko sedaj končno govorimo o njeni stabilni rasti. Pot do le te pa je bila dolga in v mnogočem tudi tragična. Naša panoga je bila namreč vse od leta 1990 pa do leta 2010 praktično prezrta s strani države. Stisnjena je bila v kot, skupaj z drugimi delovno intenzivnimi panogami, ki imajo praviloma nižjo dodano vrednost na zaposlenega kot kapitalno intenzivna podjetja, ki so bila posledično v ugodnejšem položaju. Vodstvo Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS si je tako od leta 2008 dalje intenzivno prizadevalo za izboljšanje panožnega položaja, saj v sklopu horizontalne politike, ki jo Vlada RS izvaja za vse predelovalne dejavnosti skupaj, ni bilo mogoče oblikovati ukrepov za prestrukturiranje lesnopredelovalne industrije. Zato smo vztrajno zahtevali oblikovanje samostojne sektorske gospodarske politike, po vzoru  turističnega sektorja.

 Sistematičnost in vztrajnost naših prizadevanj sta dali prve sadove leta 2010, ko je bila lesnopredelovalna industrija prvič vključena med 8 perspektivnih panog in smo tako lesarji za tri razvojne centre, RC 31, INTECH-LES in RACE KOGO, dobili kar 25 mio. EUR.  Naslednji pomemben korak je bil storjen leta 2011 s formiranjem medresorske delovne skupine GOZD - LES s strani ministrov, pristojnih za gozdarstvo in gospodarstvo. To je bil že zametek sektorskega pristopa, saj smo bili zbrani ključni sektorski akterji, ki smo pripravili akcijski načrt Les je lep. Ta je bil tako prvi lesarski dokument, ki ga je potrdila tudi Vlada RS, in sicer poleti leta 2012. Povečanje interesa, tako politike kot javnosti, za okrepitev predelave lesa v Sloveniji, je pripomoglo tudi k številnim drugim ukrepom, kot so, na primer, subvencioniranje samo še lesenega stavbnega pohištva s strani Eko sklada, sprejem uredbe o Zelenih javnih naročilih s 15 % obvezno rabo lesa pri javnih stavbah in 70 % rabo lesa pri pohištvu, ter sprememba dveh uredb o sežiganju lesnih ostankov. Ključen sektorski dosežek pa je bila uvrstitev lesne panoge kot strateške prioritete Vlade RS leta 2014, in s tem formiranje Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, poleti 2015. Direktorat za lesarstvo je lesarjem omogočil še javne razpise za razvoj novih izdelkov in storitev lesnopredelovalnih podjetij ter 100 % financiranje izobraževanja za zaposlene v obliki Kompetenčnega centra za razvoj kadrov lesarstvu (KOCles 2.0). Vladna podpora pa je bila odločilna tudi za oblikovanje ene izmed devetih domen za Strateško Razvojno Inovacijska Partnerstva tudi za lesarje – Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL). Vzporedno smo intenzivno sodelovali tudi pri zamenjavi modela gospodarjenja z gozdovi v lasti RS, ki sedaj, od poletja 2016 dalje, upravlja državno podjetje Slovenski državni gozdovi. Na tem področju se trenutno trudimo oblikovati nov poslovni model,  ki bo omogočal sklepanje tudi desetletnih pogodb o oskrbi z gozdnimi lesnimi sortimenti, kar je pogoj za okrepitev investicij v žagarstvo in primarno predelavo lesa.

 Skratka, položaj lesne panoge se je v Sloveniji bistveno izboljšal, kar potrjujejo tudi podatki o poslovanju lesnopredelovalne industrije v letu 2016. Rast dobička za polovico, nadpovprečna rast dodane vrednosti na zaposlenega in števila zaposlenih v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi, so le nekateri izmed pozitivnih panožnih kazalnikov, ki se sicer tudi v splošnem izboljšujejo.

 Tako je sedaj predvsem na panožnih deležnikih odgovornost za to, koliko bomo uspeli ta ugoden trenutek izkoristiti. Prednostno na Direktoratu za lesarstvo, ki bo s pripravo realne in ambiciozne panožne gospodarske politike tlakoval pot za bodoči razvoj. Odgovornost Združenja lesne in pohištvene industrije, v sodelovanju z Zavodom Lesarski grozd, je, da še naprej proaktivno ustvarja čim bolj ugodno okolje za delovanje panožnih podjetij ter jim omogoča izvajanje dejavnosti, zanimivih za več podjetij,  kot  na primer KOCles, SRIP PSiDL, in podpora pri internacionalizaciji poslovanja. Podjetja pa morajo zavzeto posodabljati poslovne procese, razvijati nove izdelke in storitve ter pripravljati razvojno investicijske projekte za kandidiranje  na panožnih in drugih javnih razpisih.

 Če vsemu povedanemu dodamo še podatek o povečevanju vpisa v panožne izobraževalne programe ter dejstvo, da še vedno ne posekamo niti letnega prirastka dreves, les pa ostaja ključen material nizkoogljične družbe, potem lahko z gotovostjo zaključimo, da je krepitev predelave lesa v Sloveniji tudi v prihodnje zagotovljena.




Kdor želi prejeti celotno Informacijo o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2016, naj to sporoči na  lesarstvo@gzs.si.