Poslovanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2024
|
|
|
 |
|
|
| |
|
|
Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2019.
Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v letu 2024
Pregled poslovanja lesnopredelovalne industrije v letu 2024 kaže, da se je panožno gospodarstvo skrčilo že drugo leto zapored. V primerjavi z letom 2023 so bili namreč v letu 2024 prihodki in število zaposlenih nižji za 9 %, dobiček je bil manjši za več kot 10 %, obseg investicij pa celo za več kot 20 %. To so zaskrbljujoči podatki, še posebno zato, ker se negativen trend nadaljuje tudi letošnje leto. Vzroki za vedno slabše poslovanje so gotovo v vedno hujšem davčnem primežu, ki se le še krepi in je najhujši po letu 2008. Pomemben vzrok je tudi dražja električna energija pri večjih porabnikih in tudi negotovo mednarodno okolje ter pomanjkanje kadrov. Izrazitejše je poslabšanje rezultatov v lesarskem delu (C16), kar krepi dvome tudi glede cen okroglega lesa doma in v tujini, kar še preverjamo. Panožno gospodarstvo se tako v letu 2024 pridružuje krčenju celotne slovenske industrije, s tem da je krčenje v lesnopredelovalnih podjetjih še intenzivnejše. Delno tudi zato, ker so mnoga lesarska podjetja velik porabnik elektrike, mnoga pohištvena pa so delovno intenzivna. Povezano pa je tudi s tem, da po dveh letih prizadevanj, tudi našega združenja, še ni ukrepov za delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Nespodbudno poslovno okolje močno vpliva tudi na izrazito zmanjšanje investiranja tako pri lesarskih kot pri pohištvenih podjetjih, kar bo še poslabšalo konkurenčnost naših podjetij. To se dogaja tudi celotni slovenski industriji, ki investira še nižji % prihodkov od prodaje kot lesnopredelovalna podjetja. Iz tega je mogoče sklepati, da se konkurenčnost slovenskega gospodarstva še naprej poslabšuje, kar bi moralo prižgati rdeče luči tudi pri vodstvu države, saj bo zmanjšana konkurenčnost gospodarstva slej ko prej ogrozila tudi delovanje socialne države. Največjo težavo pa povečan odliv finančnih sredstev povzroča razvojnim prizadevanjem podjetij, ki zaradi tega zmanjšujejo vlaganja v razvoj, kar pa je na dolgi rok zanje lahko usodno. Še posebno v teh časih, ko poteka hiter globalni prehod v digitalno, zeleno in krožno gospodarstvo, vedno bolj tudi z uporabo umetne inteligence. A vsaka uspešna družba potrebuje konkurenčno gospodarstvo in tudi pri nas bo moralo priti do te streznitve, zato je potrebno, kolikor se le da, še naprej delovati razvojno, predvsem na proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki prinašajo dovolj visoko dodano vrednost na zaposlenega. Pomembno pa je te dejavnosti zastaviti dovolj široko, da bodo omogočile celovit prehod podjetij, v nove digitalno podprte poslovne modele, ki bodo omogočali uspešno poslovanje v vedno bolj nizkoogljični družbi. Na GZS Združenju lesne in pohištvene industrije zato podpiramo načrtovane spodbude Direktorata za lesarstvo za objavo dvostopenjskih javnih razpisov napovedanih za drugo polletje letošnjega leta. V prvem delu bodo namreč sofinancirali priprave strategij podjetij, izdelane v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. V drugem delu pa bodo zagotovil sofinanciranje investicij opredeljenih v prej omenjenih strategijah.
Za vsakim dežjem pride sonce in za težkimi poslovnimi leti dobra, zato skupaj delujmo, da do preobrata pride čim prej.
Igor Milavec, direktor
GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije
Kdor želi prejeti celotno Informacijo o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2019, naj to sporoči na lesarstvo@gzs.si