Združenje lesne in pohištvene industrije

Glavni kazalci poslovanja panoge v letu 2018

Po podatkih AJPES-a je leta 2018 v lesnopredelovalni panogi (C16 + C31) delovalo 2.475 pravnih in fizičnih oseb, v katerih je bilo zaposlenih 12.736 oseb.
Prihodki v lesnopredelovalni panogi so znašali 1.570 mio €, odhodki pa 1.489 mio €. Panoga je zaključila poslovno leto 2017 z 74,309 mio € neto čistega dobička.V lesnopredelovalni panogi kot celoti pa je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2018 znašala 33.651 €.
Delež prihodkov od izvoza v čistih prihodkih od prodaje je znašal 55,7 % (C16+C31). 
Najbolj intenzivne destinacije izvoza in uvoza v obeh lesarskih področij tudi v letu 2018 ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. 

Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2018


Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v letu 2018

Leto 2018 je bilo že peto leto, v katerem je lesnopredelovalna panoga beležila vsestransko rast po več kot 25 letih vsestranskega krčenja. Prav tako dolga in uničujoča doba krčenja lesnopredelovalne panoge je leta 2008 GZS Združenje lesne in pohištvene industrije spodbudila k sistematičnemu iskanju rešitev za preobrat negativnega trenda. Sistematično delo je dalo številne rezultate - pri doseganju spodbud Eko sklada, pri določitvi obvezne rabe lesa v zelenih javnih naročilih, pri bolj poštenih merilih za tekmovanje lesarjev in pohištvenikov z bolj razvitimi panogami na javnih razpisih, pa tudi pri zmanjševanju pretiranih obremenitev, ki so bile do leta 2013 še posebej uničujoče v okviru obeh uredb z določili glede pogojev za kurjenje lesa. Pomemben dosežek teh prizadevanj predstavlja tudi sprejem akcijskega načrta Les je lep na Vladi RS leta 2012 in posledično formiranje Direktorata za lesarstvo na MGRT leta 2015, s čimer smo v precejšnji meri dosegli željeno sektorsko gospodarsko politiko. Panožni rezultati bi bili pozitivni že bistveno prej, če ne bi leta 2008 nastopila tako huda gospodarska kriza in če gospodarstva leta 2010 ne bi dodatno obremenili še s šokantnim (22,9 %) dvigom minimalnih plač.

K sreči smo vztrajali, saj je bilo jasno, da je les izjemno perspektiven material, ki bo panogi slej ko prej zagotovil pozitivno poslovanje in dolgoročno lepšo prihodnost. In to se je celovito zgodilo šele leta 2014. Od takrat dalje beležimo solidno rast in pri določenih pokazateljih, kot je na primer dodana vrednost na zaposlenega, celo močno nadpovprečno glede na povprečje predelovalnih dejavnosti. Na to smo lahko upravičeno ponosni. 

Prizadevanja našega združenja se seveda nadaljujejo, saj je panožni razvoj nikoli dokončana zgodba. To še posebno velja za sedanji čas, ko smo že v procesu ene izmed največjih, če ne kar največje, industrijske transformacije, to je hitrega prehoda v digitalizirano, nizkoogljnično in krožno gospodarstvo. 

Prestrukturiranje poslovanja podjetij bo še bolj nujno po začetku leta 2020, ko se gospodarstvu ponovno obeta visok administrativni dvig stroškov dela s hitro bližajočo se polno uveljavitvijo Zakona o minimalni plači. Tako kot leta 2009 in 2010 se je Združenje lesne in pohištvene industrije tudi lani in letos odločno borilo proti polni uveljavitvi tega zakona, predvsem ker zahteva izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače, s tem pa predvsem podjetjem s starejšo populacijo nalaga prevelik enkraten dvig minimalnih plač. Le ta in šibkejša podjetja nasploh bodo takšen dvig težko prenesla in tako v nekaj letih lahko tudi propadejo. Uničujoč vpliv takšnih šokov je razviden iz statističnih podatkov glede zaposlenosti v lesni in pohištveni industriji po letu 2009, kot tudi glede zaposlenosti najnižje plačanih v podjetjih po letu 2009. Več kot 40 % slednjih namreč v petih letih po radikalnem dvigu minimalne plače izgubi delo, kar ima po ugotovitvah raziskav hkrati tudi škodljiv vpliv na njihovo zdravje. 

Zaradi vsega naštetega smo se odločno borili proti omenjenim spremembam in s tem pomembno prispevali vsaj k dosegu enoletnega odloga izločitve dodatkov iz minimalne plače. Močno smo pritiskali na vse delodajalske organizacije, da ukrepajo. Žal so ocenile, da v državi ni politične klime, ki bi na področju minimalne plače podprla vzpostavitev stanja pred decembrsko spremembo Zakona o minimalni plači. Zato so se pri predlogu spremembe zakona osredotočili zgolj na izločitev dodatka na delovno dobo in dali to pobudo v začetku julija v obravnavo na Državni svet. Točnost ocene se je tukaj potrdila, saj je bila tudi ta pobuda, z rezultatom 6 za in 17 proti, zavrnjena. Tako je očitno polno izvajanje zakona s 1. 1. 2020 neizogibno in bodo morali pobudniki zakona prevzeti odgovornost za posledice.

Na vodstvih podjetij je torej, da se na izvajanje zakona pripravijo in čim prej najdejo rešitve za nadaljnje poslovanje podjetij, kot rečeno tudi z avtomatizacijo in robotizacijo poslovanja. Najverjetneje pa bodo šele evidentirane posledice učinkov zakona v praksi prava osnova za nadaljevanje boja delodajalskih organizacij za spremembo za gospodarstvo škodljivega Zakona o minimalni plači.

Digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija in raba umetne inteligence bodo tako neobhodno nujni podjetniški ukrepi. Pospešitev posodobitve poslovnih procesov pa spodbuja tudi, kot vedno bolj kaže, bližajoča se gospodarska kriza, saj bo pravočasno spreminjanje poslovnih modelov omogočalo dvig dodane vrednosti na zaposlenega nad vedno bolj nujnih 40 000 EUR in s tem lažje soočanje z zahtevnejšimi razmerami poslovanja.

Kompleksnost in splošna zahtevnost tega prehoda bo zahtevala veliko znanja in izmenjav izkušenj med vodilnimi in strokovnimi kadri. Združenje lesne in pohištvene industrije bo zato v navezavi s SRIP-om Pametne stavbe in dom z lesno verigo in z Direktoratom za lesarstvo v ta namen oblikovalo dejavnosti za podporo podjetjem. Na SRIP-u so že sestavljena strateško-razvojna izhodišča, ki bodo lahko osnova tudi za podporo vsem zainteresiranim lesarskim in pohištvenim podjetjem. 

Dolgoročen panožni pogled pa zaradi izjemnih lastnosti lesa vsekakor ostaja optimističen. Še posebno, ker so možnosti za gradnjo lesenih pametnih stavb izjemne. To dokazuje tudi več kot 150 % rast prodaje doma in več kot 200 % v tujini od leta 2010 dalje, kar prinaša tudi velike možnosti za izdelavo lesenih polizdelkov za ta namen. Prizadevati si za čim večjo predelavo slovenskega lesa, do čim višje stopnje, v Sloveniji, tako ostaja prednostna naloga združenja.

Igor Milavec, direktor 
GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije


Kdor želi prejeti celotno Informacijo o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2018, naj to sporoči na  lesarstvo@gzs.si