Na posvetu smo skupaj našli dejstvo, da odporno in kakovostno projektiranje ter nadzor nad projekti zahtevata tesno sodelovanje in partnerski odnos med svetovalnimi inženiringi in naročniki v vseh fazah projekta, prilagodljivo regulativo in sistem javnega naročanja, ki ceni dolgoročne družbene in okoljske učinke pred kratkoročnimi stroški, so se strinjali udeleženci 5. konference Združenja za svetovalni inženiring pri GZS z naslovom »Izzivi panoge svetovalnega inženiringa«. Posebno skrb so izrazili nad že več kot leto dni trajajočim padanjem investicij v državi, opozorili na rastoči izziv pridobivanja in zadržanja kadrov v panogi ter pozvali k proaktivnemu načrtovanju scenarijev za obvladovanje nastajajočih tveganj, kot so kibernetske grožnje in okoljski ekstremi.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila zaskrbljenost glede padca gradbenih aktivnosti. »Tako so gradbene investicije lani glede na predlani beležile 9-odstotni upad. Negativni trend se letos nadaljuje – vrednost gradbenih del se je na mesečni ravni samo v mesecu februarju zmanjšala za 4,1 odstotka,« ter poudarila, da je nujno ta trend obrniti, hkrati pa okrepiti vlaganja v izobraževanje in usposabljanje. GZS se je po njenih besedah v lanskem letu v sodelovanju z ministrstvoma za infrastrukturo in za naravne vire in prostor intenzivno ukvarjala z izzivi pri gradbenih investicijah, povezanih zlasti s problematiko umeščanja v prostor in pridobivanjem vseh vrst okoljskih dovoljenj, kar povzroča zastoje in zamude pri izvedbi projektov. Nahtigal je dodala, da je bilo za letošnje leto napovedanih kar nekaj večjih infrastrukturnih projektov, za katere naj bi bila na voljo tudi znatna evropska sredstva. »A žal se načrti še ne odražajo v povečanju gradbenih aktivnosti. In posledično je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev povsem na repu evropskih držav.«

Na strokovnih panelih so udeleženci obravnavali pereče izzive v gradbenem in projektantskem sektorju, vključno z vplivom podnebnih sprememb in digitalizacije ter potrebo po reformi praks javnega naročanja. Čeprav se že uporabljajo orodja, kot so modeliranje informacij o gradnji (BIM), umetna inteligenca (AI) in internet stvari (IoT), so udeleženci poudarili, da morajo naročniki ta orodja sprejeti tudi v javnih pogodbah. Kot je bilo poudarjeno na konferenci, je sodelovanje tako miselna naravnanost kot tehnični izziv, ki zahteva boljše standarde in skupna digitalna okolja. Na okrogli mizi so obravnavali kakovost osrednjih storitev svetovalnega inženiringa.

Na dogodku sta bili prikazani tudi pred kratkim v slovenščino prevedeni Rdeča in Rumena knjiga FIDIC ter predstavljen napredek pri delovanju Akademije gradbenih investicij.

Konferenca se je zaključila s pozivom Vladi RS in vsem ministrstvom in javnim naročnikom glede nujnega ponovnega zagona gradbenih investicij in okrepljenega črpanja EU sredstev ter stabilnega zakonodajnega okolje, pri čemer se naj zakonodaja prilagaja samo v izjemnih primerih. Prav tako je treba zagotoviti postopke javnega naročanja, usmerjene v kakovost in inovacije. Inženirskih storitve naj se oddajajo s celovitimi pravili javnega naročanja, ki presegajo najnižjo ceno. V pogodbah naj se upošteva revalorizacija in nadomestila pri prekomernih podaljšanjih rokov.

Več o dogodku in fotografije si lahko ogledate TUKAJ.