Carinska trenja z ZDA: Priložnosti in tveganja za evropska podjetja

Spoštovani,

obveščamo vas, da so ZDA v zadnjih tednih sprejele več enostranskih carinskih ukrepov, ki lahko pomembno vplivajo na mednarodno trgovinsko menjavo in tudi na poslovanje slovenskih podjetij – tako neposredno kot preko vpliva na evropske dobavne verige.

 

V nadaljevanju povzemamo ključne spremembe ter možne posledice za gospodarstvo Slovenije in Evropske unije.

 

Uvedeni in napovedani ukrepi ZDA:

• 12. marec 2025: Uvedba 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija ter določenih izdelkov iz teh kovin. Ukrep velja za vse države brez izjem.
• 3. april 2025: Uveljavitev 25-odstotne carine na vsa motorna vozila iz tujine.
• 3. maj 2025 (napovedano): Predvidena 25-odstotna carina na avtomobilske dele, kar še dodatno zadeva avtomobilsko industrijo in dobavne verige v EU.
• 5. april 2025: Uvedba 10-odstotne univerzalne carine na vse uvoženo blago v ZDA. Ta ukrep ne razlikuje po sektorjih ali državah in velja za vso mednarodno trgovino.
• 9. april 2025: Uvedene so bile recipročne (selektivne) carine, pri čemer je bila za EU določena 20-odstotna stopnja*. Ta carina ne bo dodatno bremenila blaga, ki je že predmet višjih carin
• 9. april 2025: Kitajska uvedla protiukrepe – uvozne carine v višini 84%, obenem pa določenim investitorjem ter drugim poslovnem prepovedala vstop in investicije na Kitajskem.
• 10. april 2025: Uveden 90-dnevni moratorij na recipročne (selektivne) carine, ki so jih ZDA uvedle 9. aprila 2025, ki veljajo za vse države, ki niso uvedle protiukrepov – torej tudi EU. Še vedno sicer veljajo 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile ter 10-odstotne carine na vse druge izdelke, kar za EU pomeni 52 milijard evrov.
• 10. april 2025: ZDA sporočijo, da carine na uvoženo kitajsko blago ostajajo ter so le te v višini 145% (125-odstotne “recipročne” carine na že obstoječe 20-odstotne carine).

Osnova za izračun teh carin temelji na razmerju med izvozom in uvozom posamezne države z ZDA, kar pomeni, da bodo nekatere države lahko soočene tudi z višjimi stopnjami.

 

 

Vpliv na Evropsko unijo in Slovenijo:

• EU-27 letno izvozi v ZDA za približno 530 milijard evrov blaga, kar predstavlja 3 % BDP EU in približno 1,5–1,8 % dodane vrednosti. Po ocenah Kiel Instituta bo vpliv carin na gospodarsko rast EU v letu 2025 znašal -0,2 odstotne točke, v Nemčiji do -0,3 %.
• Slovenija izvozi v ZDA za približno 1 milijardo evrov, kar predstavlja 1,5 % slovenskega BDP in do 1 % ustvarjene dodane vrednosti. Izvoz jekla in aluminija predstavlja okoli 100 milijonov evrov letno.
• Makroekonomski učinek za Slovenijo je po ocenah GZS razmeroma zmeren (do -0,1 % BDP), vendar so možni posredni učinki prek povezanosti z evropskimi multinacionalkami (npr. avtomobilska in elektronska industrija), ki imajo proizvodne obrate tudi v Mehiki in Kanadi.
• Napovedane carine naj bi dvignile povprečno rast cen v ZDA 2025 za od 2,3 do 7 odstotnih točk. Povsem nasprotno naj bi se zgodilo v EU, saj naj bi cene v povprečju celo upadle za slab odstotek, predvsem zaradi učinka preusmeritve dela proizvodov iz ameriškega na evropski trg.

 

Možni posredni učinki in tveganja:

• Preusmeritev tokov iz Azije: Povečana ponudba jekla, aluminija in drugih proizvodov iz Azije, ki zaradi ameriških carin ne bodo več konkurenčni v ZDA, bi lahko bila preusmerjena na evropski trg. To bi lahko znižalo cene in povečalo konkurenco za evropske proizvajalce. To bi lahko vodilo v potrebno po dodatnih carinskih omejitvah do drugih partneric, kar bi lahko spiralo carinske vojne nadalje vleklo navzgor.
• Padec ladijskih prevoznih stroškov (npr. po indeksu Drewry’s WCI) dodatno povečuje atraktivnost izvoza azijskega blaga v EU, kar povečuje pritisk na domačo industrijo.
• Odziv EU: Evropska komisija je že aktivirala povračilne ukrepe iz leta 2018 in sprožila javno posvetovanje o razširitvi carinskih protiukrepov, ki bi lahko zajeli dodatne ameriške izdelke. Te protiukrepe bo EU prilagodila glede na odzive podjetij in držav članic. Zaenkrat je EU sicer še dokaj neenotna glede odziva, saj ima vsaj od 27 držav članic EU deloma tudi svojo računico, saj so države EU različno odvisne od izvoza v ZDA. Po določenih analizah bi Slovenija lahko bila med državami EU, ki bi jo v tej trgovinski carinski histeriji najbolje odnesla.
• Dolgoročna tveganja: Te ukrepe spremlja tudi povečano tveganje sistemskih motenj v globalnih verigah vrednosti ter morebitno širjenje trgovinskih napetosti na druga področja (npr. digitalne storitve, varnostna politika, dostop do surovin).

 

Kaj lahko storite vi?

V prvi vrsti članice in člane GZS prosimo, da si vzamete nekaj minut časa in za vaše podjetje natančno izpolnite priloženo kratko anketo, s katero želimo pridobiti informacije o:

• konkretnih vplivih carin na vaše podjetje,
• morebitnih motnjah v dobavnih verigah,
• načrtih za prilagoditev poslovanja v novih okoliščinah.

Link do ankete najdete tukaj: ANKETA

Zbrane informacije bomo uporabili za:

• pripravo nacionalnih priporočil in predlogov za Vlado RS in Evropsko komisijo,
• zagovarjanje interesov slovenskega gospodarstva v evropskih posvetih,
• pripravo strokovnih dogodkov in svetovalnih aktivnosti za naše člane.

 

Prav tako se lahko vključite v novo nastajajoči Slovensko – ameriški poslovni svet, ki bo znotraj GZS povezoval podjetja, ki že delujejo ali želijo okrepiti poslovanje na ameriškem trgu. Članom bo nudil podporo, znanje, poslovne kontakte ter olajšan vstop na trg ZDA. Članstvo omogoča skupno promocijo slovenskega gospodarstva v ZDA in dostop do relevantnih informacij, dogodkov in priložnost, obenem pa številne priložnosti za medsebojno povezovanje, izmenjavo informacij ter širjenje poslovne mreže.

Svoj interes lahko izkažete na: SLOVENSKO - AMERIŠKI POSLOVNI SVET

 

 

​​​​​​​Če imate že zdaj konkretna vprašanja ali potrebujete svetovanje, vas vabimo, da se obrnete na nas po e-pošti info@gzs.si.  

 

Hvala za vaše sodelovanje in hitro odzivnost.