Slovenija med vodilnimi pri uvajanju evropske uredbe o umetni inteligenci
Slovenija je dosegla nov pomemben mejnik na področju digitalne preobrazbe, Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, ki je poznana tudi kot Akt o umetni inteligenci.
Akt o umetni inteligenci prinaša jasna pravila za razvoj, uporabo in nadzor umetne inteligence ter postavlja temelje za varno, zaupanja vredno in človeku prijazno uporabo naprednih tehnologij v Sloveniji. Posebno pozornost namenja visoko tveganim sistemom umetne inteligence, torej tistim, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje, varnost ali pravice ljudi.
Gre za prvi celovit pravni okvir, ki ureja celoten življenjski cikel umetne inteligence, od razvoja in preizkušanja do uvajanja v prakso in vsakodnevne uporabe. Cilj akta je dvojen: spodbujati inovacije in razvoj naprednih rešitev, ki služijo ljudem, ter hkrati zagotoviti visok nivo varstva zdravja, varnosti in temeljnih pravic posameznika.
Celovit pristop, nadzor in podpora podjetjem
Zakon določa pristojne organe, odgovorne za izvajanje in nadzor nad skladnostjo sistemov umetne inteligence z Aktom o umetni inteligenci. Med njimi so ministrstva, pristojna za gospodarstvo, infrastrukturo, zdravje in digitalno preobrazbo, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenska akreditacija ter nadzorni organi, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Informacijski pooblaščenec, Tržni inšpektorat, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.
Pomemben del zakona predstavlja tudi določitev pristojnega organa in njegovih nalog glede vzpostavitve regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco, t. i. nadzorovanih testnih okolij, kjer bodo podjetja in organizacije lahko varno preizkušala inovativne rešitve pod jasnimi pravili in strokovnim nadzorom. AKOS kot pristojni organ za vzpostavitev regulativnih peskovnikov za UI, bo moral vzpostaviti tudi enotno vstopno točko za dostop do informacij in strokovne podpore (t. i. HelpDesk) malim in srednjim podjetjem ter splošni javnosti, hkrati pa bo vodil tudi evidenco visokotveganih sistemov umetne inteligence na področju kritične infrastrukture, ki se vodi na nacionalni ravni posameznih držav članic.
Sprejet zakon uvaja tudi javno objavo podatkov o sistemih umetne inteligence v javnem sektorju, s čimer se krepi preglednost in zaupanje javnosti.
Etični okvir in družbena odgovornost
Pomemben del novega sistema je tudi ustanovitev Nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci, ki bo deloval kot neodvisno strokovno in posvetovalno telo vlade. Svet bo obravnaval etična vprašanja, spodbujal družbeno odgovorno uporabo umetne inteligence in združeval strokovnjake s področij računalništva, prava, etike, družboslovja in civilne družbe.
Slovenija med pionirji EU
S sprejemom tega zakona se Slovenija uvršča med vodilne države članice Evropske unije pri implementaciji Akta o umetni inteligenci. Trenutno imata poleg Slovenije svoj zakon na tem področju le Italija in Madžarska, ki sta ga sprejeli pred kratkim. To dodatno potrjuje, da Slovenija področje umetne inteligence naslavlja celovito tako z vidika tehnološke infrastrukture kot tudi zakonodajnega okvira.
»To ni zakon o tehnologiji, to je zakon o tem, kako želimo kot družba živeti z umetno inteligenco – pregledno, pravično in odgovorno,« je ob sprejemu zakona poudarila ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer.
Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Dne 6. 11. 2025 je bil v UL objavljen Zakon o izvajanju uredbe EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI).
ZIUDHPUI prinaša prilagoditev nacionalne zakonodaje določbam Uredbe (EU) 2024/1689 (Akta o umetni inteligenci). ZIUDHPUI določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689, določa prekrške in globe, ureja ustanovitev nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci in določa ukrepe za izvajanje Uredbe 2024/1689/EU.
Pristojni organi za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689 so ministrstva, pristojna za gospodarstvo, infrastrukturo, zdravje in digitalno preobrazbo, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenska akreditacija ter nadzorni organi, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Informacijski pooblaščenec, Tržni inšpektorat, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.
Pomembna novost, ki jo prinaša ZIUDHPUI, je določitev AKOS-a kot pristojnega organa glede vzpostavitve regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco, t. i. nadzorovanih testnih okolij, kjer bodo podjetja in organizacije lahko varno preizkušala inovativne rešitve pod jasnimi pravili in strokovnim nadzorom. AKOS bo morala vzpostaviti vstopno točko za komunikacijo z malimi in srednjimi podjetji, vključno z zagonskimi podjetji, uvajalci, drugimi inovatorji in organi lokalne samouprave, za svetovanje in odgovarjanje na vprašanja o izvajanju Uredbe 2024/1689/EU, vključno glede sodelovanja v regulativnih peskovnikih za UI. V vstopni točki bo AKOS odgovarjala tudi na vprašanja splošne javnosti o izvajanju Uredbe 2024/1689/EU.