Pogosta vprašanja in odgovori


V Pravni službi Gospodarske zbornice Slovenije smo pripravili nabor vprašanj in odgovorov, ki se nanašajo na uresničevanje določb Skupnega sporazuma o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji (Uradni list, RS, št. 194/2021).

Uvodoma pojasnjujemo, da GZS podaja neobvezujoča odgovore, ki so bili pripravljeni na podlagi nam znanih informacij in splošno veljavnih predpisov ter na podlagi najboljšega znanja in osebne presoje pripravljavcev. Odgovori so splošne, informativne in nezavezujoče narave ter ne predstavljajo pravnega nasveta za ravnanje subjektov v  konkretnih primerih, niti uradne razlage predpisa. Pravna služba GZS ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov. Ugotovitve, predstavljene v odgovorih, v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v posamezni zadevi, ali da organ, ki je pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.

Pojasnila k pojmom:

  • Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji (Uradni list, RS, št. 194/2021; v nadaljevanju: Sporazum SAZOR),
  • SAZOR GIZ k.o.; v nadaljevanju: Združenje SAZOR,
  • Gospodarska zbornica Slovenije; v nadaljevanju: GZS,
  • Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19; v nadaljevanju: ZASP),
  • Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljevanju: ZKUASP),
  • Zakon o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06, 110/09 in 77/11; v nadaljevanju: ZGZ),
  • Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21; v nadaljevanju: ZGD-1),

Pravilnik o delitvi avtorskih honorarjev in nadomestil (v nadaljevanju: Pravilnik DZAHN).


Kdo je SAZOR?

SAZOR GIZ k.o. oziroma Združenje SAZOR je slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, ki jih kolektivno upravlja na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino v skladu z ZASP ter ZKUASP. Združenje SAZOR omogoča uporabnikom, torej podjetjem, izobraževalnim ustanovam in javni upravi dostop do varovanih avtorskih del, ki jih potrebujejo za svoje delo. Z organizacijami ali njihovimi krovnimi združenji sklepa sporazume, na podlagi katerih lahko ta razmnožujejo in distribuirajo avtorska dela. Prejeta nadomestila za reprodukcijo varovanih del Združenje SAZOR deli avtorjem in založnikom.

Povezava na spletno stran: https://www.sazor.si

Kaj je reprografija?

Gre za materialno avtorsko pravico, natančneje za pravico do fotokopiranja avtorsko varovanih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material s fotokopirnimi stroji ali drugimi napravami. S sklenitvijo licenčne pogodbe in plačevanjem avtorskega honorarja dobi podjetje pravico do fotokopiranja avtorskih del.

Kaj je pravna podlaga za takšno urejanje?

Pravica reproduciranja je temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna (Bernska konvencija, InfoSoc direktiva EU) kot slovenska zakonodaja ZASP. Združenje SAZOR ima pravico za kolektivno upravljanje te pravice in sklepanje sporazumov s tem namenom na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino v skladu z ZKUASP.

Združenje SAZOR bi lahko v primeru, da se GZS ne bi želel pogajati ali do sklenitve sporazuma ne bi prišlo, samostojno in brez pogajanj sprejel začasno tarifo za reprografijo avtorsko varovanih del v gospodarstvu, brez sodelovanja gospodarstva, ki v tem primeru ne bi imelo vpliva na tarifo.

Dejstvo sklenitve sporazuma torej ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu, ampak so te obveznosti oziroma pravice določene že v veljavnem ZASP. GZS se je v pogajanja vključila zato, da preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih nesorazmernih administrativnih obremenitev podjetjem. Skupni sporazum tako predstavlja le konkretizacijo zakonsko določenih obveznosti in je rezultat pogajanj med pogajalsko skupino GZS in pogajalsko skupino Združenja SAZOR.

Kaj je vsebina Sporazuma SAZOR?

Sporazum SAZOR določa pogoje uporabe v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del in druga vprašanja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. 

Sporazum SAZOR se nanaša na mehanično fotokopiranje (ti. reprografijo) avtorskih del, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material, v eni ali več barvah, s pomočjo fotokopirnih strojev in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so več funkcionalne naprave in druge naprave, ki omogočajo mehanično fotokopiranje avtorskega dela.

Kdaj je začel veljati Sporazum SAZOR?

Sporazum SAZOR je začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Sporazum je bil objavljen 10. decembra 2021, začetek veljavnosti pa je 25. december 2021.

Kje je objavljeno besedilo Sporazuma SAZOR?

Ali je lahko GZS v imenu podjetij podpisala Sporazum SAZOR?

GZS se je odzvala na vabilo Združenja SAZOR kot reprezentativno združenje uporabnikov s področja gospodarske dejavnosti v Sloveniji. GZS ima na podlagi 4. člena ZGZ in odločbe ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, št. 014-9/2008-18 z dne 26. 5. 2008 status reprezentativne zbornice in je zato pooblaščena za sklenitev skupnega sporazuma v skladu s 44. členom ZKUASP. Ta določa, da skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija (Združenje SAZOR) in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Zakon določa, da so reprezentativna tista združenja uporabnikov, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju neke dejavnosti glede na njihovo število. GZS se je vabilu odzvala z namenom preprečitve sprejetja nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih administrativnih obremenitev podjetjem.

Kje je določena pravna podlaga za sklenitev Sporazuma SAZOR?

Pravno podlago za sklenitev Sporazuma SAZOR določa 44. člen ZKUASP. Na podlagi tega člena lahko skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Reprezentativna so tista združenja uporabnikov, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju neke dejavnosti glede na njihovo število ali če jim zakon priznava reprezentativnost. Sporazum SAZOR ima naravo predpisa (podobno kot na primer kolektivne pogodbe dejavnosti), sodišča so vezana na veljavni skupni sporazum.

Kako so potekala pogajanja za sklenitev Sporazum SAZOR?

Pogajanja so se začela na pobudo Združenja SAZOR v letu 2018, pogajalski proces pa je kontinuirano potekal med leti 2019 in 2021. Interese gospodarstva so zastopali člani pogajalske skupine GZS, ki so prihajali iz gospodarstva, in sicer predstavniki Medijske zbornice, Združenja kemijske industrije, Zbornice elektronske in elektroindustrije in Podjetniško trgovska zbornica. Eden izmed razlogov za pristop GZS k pogajanjem je bil tudi ta, da lahko Združenje SAZOR na podlagi mednarodne in slovenske zakonodaje v primeru, da se GZS ne želi pogajati ali ne pride do dogovora, sam sprejme začasno tarifo, na katere višino GZS ne bi imel vpliva. Dejstvo sklenitve sporazuma torej ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu, ampak so te obveznosti določene že v ZASP. GZS se je v pogajanja vključila zato, da preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih administrativnih obremenitev podjetjem. Sporazum SAZOR tako predstavlja konkretizacijo zakonsko določenih obveznosti in je rezultat pogajanj med pogajalsko skupino GZS in pogajalsko skupino Združenja SAZOR.

Rezultat dvoletnih poganja je sklenitev Sporazuma SAZOR, ki določa pogoje uporabe v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del in druga vprašanja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. 

Na kaj se nanaša Sporazum SAZOR in ali v to sodi tudi digitalna reprodukcija?

Sporazum SAZOR se nanaša zgolj na mehanično fotokopiranje (t. i. reprografijo) avtorskih del, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material, v eni ali več barvah, s pomočjo fotokopirnih strojev in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so večfunkcionalne naprave in druge naprave, ki omogočajo mehanično fotokopiranje avtorskega dela. V primeru skeniranja oz. kakršnegakoli drugega optičnega branja pa gre že za digitalno reprodukcijo, saj reproducirani primerek obstaja v digitalni obliki. V Slovenij nobena organizacija ni pridobila pravice za kolektivno upravljanje pravic digitalne reprodukcije, zato Sporazum SAZOR tega ne more zajemati. V primeru digitalne reprodukcije avtorsko varovanega dela je bilo potrebno skleniti sporazum z avtorjem za vsako posamično reprodukcijo oz. uporabo takega dela. Kot avtorsko varovana dela se štejejo različna dela – članki, strokovne in umetniške vsebine, analize, študije, raziskave, obrazci in formularji, ipd.

Ali je pravica do reprografije v okviru sporazuma neomejena?

Pravica do reprografije ni neomejena. Podjetje lahko v okviru sporazuma fotokopira avtorska dela izključno za lastno notranjo (interno) uporabo pri opravljanju svojih registriranih gospodarskih dejavnosti ter drugih poslov, potrebnih za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Ta sporazum ne dovoljuje podjetju fotokopiranja avtorskih del za potrebe ali po naročilu drugih subjektov, prav tako podjetju ne dovoljuje fotokopiranja avtorskih del za potrebe izvajanja izobraževanj, razen izobraževanj njegovih zaposlenih in oseb, katerih izobraževanje je v zvezi z zagotavljanjem internih delovnih procesov v podjetju.

Fotokopiranje iz posamezne knjige je dovoljeno le v delu, ki tvori smiselno celoto (npr. poglavje in podobno), ki ga takšen del zavzema v knjigi, iz revije ali časopisa pa posamezen članek oziroma sklop tekstov (npr. podatkov oziroma informacij), ki se nanašajo na isto tematiko.

Pri zbirkah poezije ali proze in pri zbirkah del različnih avtorjev je dovoljeno fotokopirati celotno pesem oziroma kratko zgodbo posameznega avtorja, poglavje ali podoben segment avtorskega dela ali celoten prizor gledališke igre oziroma predstave ali filmskega scenarija.

Ni dovoljeno fotokopiranje avtorskih del zato, da bi se nadomeščalo strokovna ali druga gradiva, ki so izdana kot avtorska dela in jih podjetje redoma uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti (npr. strokovne revije, zbirke avtorskih del, periodičnih časopisov ipd.).

Dovoljenje iz sporazuma ne vključuje fotokopiranja avtorskih del kot so zbirke formularjev, preglednice, tabele in druga.

Kateri predpis ureja upravičenost do izplačila avtorskega honorarja in ali so do izplačila avtorskega honorarja upravičeni vsi avtorji?

Za avtorje, ki so člani Združenja SAZOR, upravičenost do izplačila avtorskega honorarja ureja Pravilnik DZAHN. Ta v 3. členu določa, da so do avtorskih honorarjev upravičeni upravičenci in člani združenja, ki izpolnjujejo pogoje iz 11. člena Pogodbe o ustanovitvi združenja SAZOR GIZ in glede katerih združenje razpolaga s podatki, ki so potrebni za dodelitev in izplačilo avtorskih honorarjev. Pogodbo o ustanovitvi združenja SAZOR GIZ lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.sazor.si/doc/pogodba-o-ustanovitvi.pdf.

Pravilnik DZAHN lahko najdete na naslednji spletni strani: https://www.sazor.si/doc/pravila-o-delitvi-avtorskih-honorarjev.pdf

Do avtorskega honorarja so upravičeni tudi avtorji, ki niso člani Združenja SAZOR, če se sredstva delijo ob upoštevanju dejanske uporabe avtorskega dela, ob upoštevanju 11. člena Pogodbe o ustanovitvi združenja SAZOR GIZ in če Združenje SAZOR razpolaga s podatki, ki so potrebni za dodelitev in izplačilo avtorskih honorarjev.

Kaj ureja 50. člen ZASP?

ZASP v 50. členu govori o privatnem in drugem lastnem reproduciranju. Določa, da ob upoštevanju 37. člena ZASP, ki ureja pravico do primernega nadomestila avtorja, reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v treh primerkih, če fizična oseba prosto reproducira delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki ali na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.

Kaj ureja 37. člen ZASP in kdo so zavezanci po 38. členu ZASP?

ZASP v 37. členu določa pravico avtorja do pravičnega nadomestila za fotokopiranje v primeru privatne ali lastne rabe. Skladno z tretjim odstavkom 37. člena ZASP se nadomestilo za fotokopiranje, ki pripada avtorju, plačuje ob prvi prodaji ali ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število, 38. člen ZASP pa določa zavezance za plačilo nadomestilo v primeru privatne in druge lastne rabe. Zavezanci po 38. členu ZASP so proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje, vendar le, kadar gre za privatno in lastno rabo.

Kdo so zavezanci za sklenitev licenčne pogodbe iz prvega odstavka 3. člena Sporazuma SAZOR?

Zavezance opredeljuje prvi odstavek 3. člena Sporazum SAZOR, kjer je določeno, da so zavezanci vse pravne in fizične osebe z najmanj eno zaposleno osebo, ki so organizirane kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, opravljajo pridobitno dejavnost na območju Republike Slovenije in ki bodisi posedujejo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma imajo tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najemajo ali z njo razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ali naročijo fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja.

Zavezanci so zavezani skleniti licenčno pogodbo, s katero pridobijo neizključno pravico do fotokopiranja avtorskih del preko obsega iz 50. člena ZASP na ozemlju Republike Slovenije za potrebe opravljanja svojih registriranih gospodarskih dejavnosti ter drugih poslov, potrebnih za svoj obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti če izpolnjujejo kumulativno določene pogoje iz prvega odstavka 3. člena Sporazuma SAZOR.

Kumulativno določeni pogoji so naslednji:

  • se pravne ali fizične osebe z najmanj eno zaposleno osebo,
  • so organizirane kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik,
  • opravljajo pridobitno dejavnost na območju Republike Slovenije in
  • posedujejo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma imajo tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najemajo ali z njo razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ali naročijo fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja.

V primeru, da podjetje ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih pogojev, ne postane zavezanec po Sporazumu SAZOR.

Ali je podjetje zavezano k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR, kljub temu, da ima v lasti stroj, ki omogoča samo tiskanje in skeniranje?

Zavezanec je zavezan, skladno z prvim odstavkom 3. člena Sporazuma SAZOR, skleniti licenčno pogodbo, če poseduje napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma ima tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najema ali z njo razpolaga na katerikoli drugi podlagi, ali naroči fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja.

Sporazum SAZOR se nanaša samo na mehanično fotokopiranje (t.i. reprografijo) avtorskih del, ki se izvaja s tiskanega primerka avtorskega dela na papir ali sintetični material, v eni ali več barvah, s pomočjo fotokopirnih strojev in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so večfunkcionalne naprave in druge naprave, ki omogočajo mehanično fotokopiranje avtorskega dela.

Naprava za skeniranje ne omogoča fotokopiranja, saj pri skeniranju kopija oz. podvojen izvod obstaja v digitalni verziji, zato gre tukaj za digitalno reprodukcijo in ne reprografijo. V tem primeru zavezanec ni zavezan po Sporazumu SAZOR in ni zavezan skleniti licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR Če naprava poleg skeniranja in tiskanja omogoča tudi fotokopiranje, pa gre za napravo, ki je navedena v sporazumu kot naprava, ki omogoča mehanično fotokopiranje.

Ali je podjetje zavezanec po Sporazumu SAZOR in zavezano skleniti licenčno pogodbo, v primeru, da podjetje nima zaposlenih oseb?

Podjetje, ki nima zaposlenih oseb, ni zavezanec po Sporazumu SAZOR, saj ni izpolnjen eden od kumulativno določenih pogojev in ni zavezano skleniti licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR.

Ali podjetje, ki je član GZS in ki plačuje članarino, ni dolžno skleniti licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR?

Članstvo v GZS glede sklenitve licenčne pogodbe ni relevantno. Licenčno pogodbo je zavezano skleniti podjetje, ki izpolnjujejo kumulativno določene pogoje iz prvega odstavka 3. člena Sporazuma SAZOR ne glede na članstvo v zbornicah in ne glede na plačane članarine.

Ali se podjetja lahko izognejo sklenitvi licenčne pogodbe in plačilu avtorskega honorarja?

Podjetja se lahko sklenitvi licenčne pogodbe in plačilu avtorskega honorarja izognejo tako, da se odpovejo lastništvu oziroma posesti fotokopirnega stroja in izpolnijo izjavo, s katero pod materialno in kazensko odgovornost dokazujejo, da ne posedujejo več naprave, ki omogoča fotokopiranje oziroma te nimajo več v osnovnih sredstvih, je ne najemajo ali ne izvajajo fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih. Podjetja izjavo najdejo na naslednji povezavi: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2021-194-03831-OB~P002-0000.PDF.

Za katere namene sme Združenje SAZOR uporabljati prejeti avtorski honorar?

Združenje SAZOR deli zbrana sredstva iz naslova pravic, ki jih upravlja, skladno s Pravili o delitvi avtorskih honorarjev in nadomestil, ki jih je sprejela Skupščina SAZOR Več o tem na: https://www.sazor.si/doc/pravila-o-delitvi-avtorskih-honorarjev-in-nadomestil.pdf.

Kaj so dolžna storiti podjetja, v primeru, ko ne podajo izjave, s katero bi pod materialno in kazensko odgovornost dokazovala, da ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje oziroma te nimajo v osnovnih sredstvih, jo ne najemajo ali ne izvajajo fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih?

Podjetja, ki ne podajo izjave, s katero pod materialno in kazensko odgovornost dokazujejo, da ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje oziroma te nimajo v osnovnih sredstvih, je ne najemajo ali ne izvajajo fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih ali ne ne podajo izjave ter ne sklenejo licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR v roku, ki je določen v Sporazumu SAZOR, morajo Združenju SAZOR omogočiti preverjanje resničnosti tovrstne izjave oziroma dejstva, ali je zavezanec po tem sporazumu. Za ta namen morajo podjetja v roku 8 delovnih dni od prejema pisnega poziva omogočiti predstavniku Združenja SAZOR, ki se izkaže s pooblastilom Združenja SAZOR, pregled prostorov, ki jih uporablja pri poslovanju. Subjekt oziroma predstavnik podjetja je dolžan zagotoviti, da je ob izvajanju pregleda prisoten njegov predstavnik, ki predstavniku Združenja SAZOR omogoči ogled prostorov.

Kakšne so sankcije v primeru, da zavezanec po Sporazumu SAZOR ne podpise oziroma sklene licenčne pogodbe?

Sporazum SAZOR v četrtem odstavku 3. člena določa, da morajo subjekti oziroma podjetja, ki ne podajo izjave, s katero pod podano materialno in kazensko odgovornostjo, dokazujejo, da ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje, da tovrstne naprave nimajo v svojih osnovnih sredstvih, je ne najemajo in z njo ne razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ter da ne naročajo fotokopiranja pri izvajalcu izven podjetja ne sklenejo licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR v roku, ki je določen v Sporazumu SAZOR, Združenju SAZOR omogočiti preverjanje resničnosti tovrstne izjave oziroma dejstva, ali je zavezanec po tem sporazumu. Za ta namen mora v roku 8 delovnih dni od prejema pisnega poziva omogočiti predstavniku Združenja SAZOR, ki se izkaže s pooblastilom Združenja SAZOR, pregled prostorov, ki jih uporablja pri poslovanju. Subjekt oziroma predstavnik podjetja je dolžan zagotoviti, da je ob izvajanju pregleda prisoten njegov predstavnik, ki predstavniku Združenja SAZOR omogoči ogled prostorov. Združenje SAZOR v pozivu za izvedbo pregleda pisno opozori subjekt na pravne posledice v primeru, da ne omogoči pregleda. Združenje SAZOR pregled izvede na način, da ne moti rednega poteka dela. Združenje SAZOR je dolžno o pregledu sestaviti zapisnik, kjer zapiše svoje ugotovitve. V primeru, da predstavnik Združenja SAZOR ugotovi, da izjava ni resnična oziroma, da je subjekt zavezanec po tem sporazumu, zapisnik o pregledu posreduje subjektu, ki ima možnost podaje pripomb na zapisnik v roku 14 dni od prejema zapisnika. Po prejemu pripomb oziroma po poteku roka za podajo pripomb na zapisnik se Združenje SAZOR ob upoštevanju okoliščin primera odloči, ali bo zoper subjekt začelo pravne postopke zaradi kršitve avtorske pravice pred pristojnimi organi po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.

Kakšne sankcije predvideva Sporazum SAZOR v primeru, da podjetja podajo neresnično izjavo ali ne sklenejo licenčne pogodbe?

V primerih ko predstavnik Združenja SAZOR ugotovi, da podjetje ni podalo resnično izjavo, s katero pod materialno in kazensko odgovornost dokazuje, da ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje oziroma te nima v osnovnih sredstvih, jo ne najema ali ne izvaja fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih oziroma, da je podjetje zavezanec po Sporazumu SAZOR, pripravi zapisnik o pregledu in ga posreduje podjetju, ki ima možnost podaje pripomb v roku 14 dni od prejema. Po prejemu pripomb oziroma po poteku roka za podajo pripomb na zapisnik se Združenje SAZOR ob upoštevanju okoliščin primera odloči, ali bo zoper podjetje začelo pravne postopke zaradi kršitve avtorske pravice pred pristojnimi organi po ZASP.

Ali sklenjena licenčna pogodba z Združenje SAZOR velja do preklica oziroma ali je potrebno licenčno pogodbo sklepati letno?

Licenčna pogodba, ki jo zavezanec sklene z Združenjem SAZOR, velja za čas uporabe Sporazuma SAZOR in je ni potrebno letno sklepati. Sporazum SAZOR v 19. členu določa le, da lahko podjetje enostransko odpove licenčno pogodbo s takojšnim učinkom, če Sporazum SAZOR, ki je bil sklenjen za nedoločen čas, če:

  • preneha z odločbo Sveta za avtorsko pravo,
  • se sklene novi skupni sporazum, ki nadomestil sedanjega,
  • če preneha Dovoljenje Združenja SAZOR za kolektivno upravljanje pravice, ki je predmet tega sporazuma, in
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Kakšna je višina tarife?

Višina letne tarife za posamezno podjetje je naslednja:

Število zaposlenih v podjetju

Nizka tarifa/podjetje na leto

Srednja tarifa/podjetje na leto

Visoka tarifa/podjetje na leto

1-10

4

6

12

11-51

19

27

57

51-250

75

108

320

251-500

150

220

675

501-1000

236

334

1062

Nad 1000

273

390

1365

Tarifa je oblikovana v treh višinah, in sicer:

  • nizka tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko nižjim od 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša manj kot 30 odstotkov,
  • srednja tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo do +/- 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša med 30 in 40 odstotkov,
  • visoka tarifa: za dejavnosti, v katerih je delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo višji od 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša več kot 40 odstotkov.

V Prilogi 1 Skupnega sporazuma je določena razvrstitev dejavnosti v tri skupine glede na delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo.

Zneski tarife so v neto vrednosti, h katerim se obračuna morebitni pripadajoči davek na dodano vrednost.

Določena je postopna uveljavitev  tarife, in sicer:

  • v prvem letu v višini 50% predlagane tarife,
  • v drugem letu v višini 75% predlagane tarife,
  • v tretjem letu v višini 90% predlagane tarife.

Dogovorjen je dodaten 20% popust za subjekte, ki pristopijo k sklenitvi licenčne pogodbe v enem mesecu od poziva Združenja SAZOR k podpisu licenčne pogodbe.

Za podjetja, ki zaradi ukrepov države za preprečevanje širjenja koronavirusa ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo bistveno omejeno, se dogovori izjema od obveznosti plačevanja honorarja.

Zakaj je Sporazum SAZOR uvedel pavšalno tarifo?

Sporazum SAZOR je pavšalno tarifo uvedel z razlogom, ker bi bilo poročanje o dejanski uporabi administrativno zahtevno in zamudno za uporabnika ter hkrati nemogoče za preverjanje z vidika upravljalca (Združenje SAZOR nima pooblastil, da bi preverjal, kaj se dejansko fotokopira pri uporabniku). Če bi želeli določiti tarifo glede na dejansko rabo, bi morala podjetja dnevno beležiti, kaj fotokopirajo ter v kakšnem obsegu, v določeni periodiki pošiljati poročila o opravljenih fotokopijah SAZOR-ju in omogočiti SAZOR-ju, da preverja resničnost teh poročil. Podjetja ne želijo dodatnih administrativnih bremen v smislu poročanja o dejanski rabi, izpolnjevanja obrazcev in delanja evidenc. Tekom pogajanj je bila pavšalna tarifa v najmanjših možnih zneskih ocenjena kot ustreznejša in kot taka tudi predstavljena in potrjena na UO GZS.

Tudi analiza tarif drugih EU držav je pokazala, da je v tujini splošno sprejet takšen standard določanja tarife.

Od česa je odvisna višina tarife?

Tarifo je odvisna od števila zaposlenih (kot indikator velikosti podjetja) in glavne dejavnosti podjetij. Dejavnosti so nato razdeljene v tri tarife glede na odstotek zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v dejavnosti (statističen podatek). Primerjalna analiza tarif v drugih evropskih državah je pokazala, da so tarife v vseh analiziranih primerih določene različno po posameznih dejavnostih. Ključni razlikovalni kriterij med posameznimi dejavnostmi je intenzivnost uporabe varovanih del po posameznih dejavnostih (običajen kriterij je delež vlaganj v raziskave in razvoj v dejavnosti). To je bila osnova za oblikovanje metodologije za določitev tarife. V Sloveniji podatki o deležu vlaganj v raziskave in razvoj niso dostopni v zadostni meri za vse dejavnosti, zato je bil sprejet alternativni kriterij: razvrstitev dejavnosti glede na delež zaposlenih s terciarno izobrazbo v tri skupine. Predpostavka je bila, da obstaja velika korelacija med tema dvema faktorjema (delež vlaganj v raziskave in razvoj ter stopnja izobrazbe zaposlenih). Za vsako dejavnost se je poiskal statističen podatek o stopnji izobrazbe zaposlenih (osnovnošolska ali manj, srednješolska, višješolska in visokošolska) in sprejeta je bila metodologijo, da se panoge razdelijo v tri kategorije v odvisnosti od deleža zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo.

Zato je tarifa oblikovana v treh višinah, in sicer:

  • nizka tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko nižjim od 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša manj kot 30 odstotkov,
  • srednja tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo do +/- 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša med 30 in 40 odstotkov,
  • visoka tarifa: za dejavnosti, v katerih je delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo višji od 5 odstotnih točk od povprečja. Delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša več kot 40 odstotkov.

V Prilogi 1 Skupnega sporazuma je določena razvrstitev dejavnosti v tri skupine glede na delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo.

Kdaj so podjetja upravičena do znižanja višine tarife in ali jih k temu pozove Združenje SAZOR?

Podjetja so upravičena do 10 % znižanja tarife v primerih, ko na poziv Združenja SAZOR po dogovoru sporočajo podatke o fotokopiranih avtorskih delih z izpolnjevanjem tipskih obrazcev, ki jih podjetjem posreduje Združenje SAZOR, in sicer v obdobju in na način, ki ga v pozivu opredeli Združenje SAZOR. Sporazum SAZOR podjetjem omogoča še 20 % znižanje tarife, če podjetja pristopijo k sklenitvi licenčne pogodbe v roku enega meseca od poziva Združenja SAZOR oziroma v treh mesecih od začetka opravljanja dejavnosti in licenčno pogodbo v celoti izvršujejo.

Ali so določeni kakšni popusti?

Dogovorjen je popust za podjetja, ki bodo hitro pristopila k sklenitvi licenčne pogodbe. Podjetje je upravičeno do 20 % znižanja na tarifo, če pristopi k sklenitvi licenčne pogodbe na podlagi tega sporazuma v enem mesecu od poziva Združenja SAZOR k podpisu licenčne pogodbe oziroma v treh mesecih od začetka opravljanja dejavnosti in licenčno pogodbo v celoti izvršuje.

Dodatno je določen tudi popust za poročanje o uporabi avtorskih del. Podjetje na poziv Združenja SAZOR po dogovoru sporoča podatke o fotokopiranih avtorskih delih z izpolnjevanjem tipskih obrazcev, ki jih podjetju posreduje Združenje SAZOR, in sicer v obdobju in na način, ki ga v pozivu opredeli Združenje SAZOR. Podjetje je v tem primeru upravičeno do 10 % znižanja na tarifo.

Kako bo potekalo plačevanje honorarja za uporabo avtorsko varovanih del?

Podjetja, ki so zavezanci po Sporazumu SAZOR, so dolžna skleniti licenčno pogodbo z Združenjem SAZOR najkasneje v roku enega meseca od poziva Združenja SAZOR, vendar ne kasneje kot pol leta od začetka veljavnosti tega sporazuma, pri čemer se upošteva rok, ki poteče prej.

Obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Avtorski honorar se plačuje enkrat letno za tekoče leto na podlagi računa, ki ga Združenje SAZOR izda podjetju v tekočem letu. Združenje SAZOR izstavi podjetju račun za plačilo honorarja v skladu s tem sporazumom in licenčno pogodbo predvidoma do konca meseca aprila za tekoče leto.   

Podjetje je dolžno plačati avtorski honorar na podlagi izstavljenega računa v 30 dneh od izdaje računa na transakcijski račun Združenja SAZOR, ki je naveden na računu oziroma ga Združenje SAZOR sporoči podjetju na drug primeren način. V primeru zamude se zaveže plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Ali bodo zavezanci prejeli račun za leto 2021?

Zavezanci računov za leto 2021 ne bodo, saj bodo podjetja skladno s Sporazumom SAZOR zavezana plačevati avtorski honorar v skladu s tarifo za tekoče leto. V skladu z 11. členom Sporazuma SAZOR je obračunsko obdobje enako koledarskemu letu. Honorar se bo plačeval enkrat letno za tekoče leto na podlagi računa, ki ga bo izdalo Združenje SAZOR. Račun se bo podjetjem izstavljal do konca meseca aprila za tekoče leto.

Kako je s plačilom podjetij, ki začnejo poslovati sredi koledarskega leta oziroma so prenehala poslovati sredi leta?

Tudi novo ustanovljena podjetje so upravičena do 20 % znižanja na tarifo, če pristopijo k sklenitvi licenčne pogodbe na podlagi tega sporazuma v enem mesecu od poziva Združenja SAZOR k podpisu licenčne pogodbe oziroma v treh mesecih od začetka opravljanja dejavnosti.

Če podjetje naknadno preneha s fotokopiranjem avtorskih del (tj. če ne poseduje več naprave, ki omogoča fotokopiranje, in fotokopiranja ne izvaja niti po drugi osebi), mora o tem takoj obvestiti Združenje SAZOR z izjavo iz Priloge 2 sporazuma. Podjetje je dolžno plačati avtorski honorar do dneva, ko Združenje SAZOR prejme izjavo iz drugega odstavka 3. člena tega sporazuma na obrazcu iz Priloge 2 tega sporazuma. V primeru, da je izjava podana po plačilu zneska tarife za tekoče leto, Združenje SAZOR podjetju vrne sorazmerni znesek plačane tarife.

Ali je podjetje dolžno Združenju SAZOR sporočati kakšne podatke?

Podjetja so dolžna Združenju SAZOR sporočati podatke, ki so potrebni za izračun honorarja po tem sporazumu (število zaposlenih in glavna dejavnost).

Podjetje najkasneje do 28. februarja tekočega leta sporoči Združenju SAZOR po elektronski pošti na elektronski naslov Združenja SAZOR ali na drug način, ki ga določi Združenje SAZOR, podatke o številu zaposlenih v preteklem poslovnem letu ter podatke o njegovi glavni dejavnosti.

Prve podatke za obračun nadomestila so podjetja dolžna Združenju SAZOR posredovati ob podpisu licenčne pogodbe. Poročilo o podatkih je priloga licenčne pogodbe.

Združenje SAZOR sme preverjati pravilnost posredovanih podatkov iz javno dostopnih evidenc. Če podatki niso dostopni iz javnih evidenc, lahko Združenje SAZOR zbira podatke iz drugih naslovov. Če se ugotovi, da podjetje ni posredovalo pravilnih podatkov in bi bila zato višina obračunanega honorarja nižja, se pri obračunu upoštevajo pravilni podatki.

Če podjetje podatkov iz drugega odstavka tega člena ne sporoči, se upoštevajo podatki, ki jih je podjetje sporočilo Združenju SAZOR v zadnjem poročilu. Če Združenje SAZOR ugotovi drugačne podatke, pozove podjetje k dopolnitvi. Če Združenje SAZOR niti po pozivu od podjetja ni prejelo poročila s podatki, pri izračunu honorarja upošteva podatke, ki jih sámo ugotovi na podlagi javno dostopnih podatkov.

Če podjetje Združenju SAZOR posreduje nepravilne podatke za izračun avtorskega honorarja in bi bil izračun avtorskega honorarja ob upoštevanju teh podatkov nižji, kot bi bil, če bi bili sporočeni pravilni podatki, lahko Združenje SAZOR podjetju za vsako obračunsko obdobje, za katerega so posredovani nepravilni podatki, odmeri dvakratnik avtorskega honorarja.

Podjetje na poziv Združenja SAZOR po dogovoru sporoča podatke o fotokopiranih avtorskih delih z izpolnjevanjem tipskih obrazcev, ki jih podjetju posreduje Združenje SAZOR, in sicer v obdobju in na način, ki ga v pozivu opredeli Združenje SAZOR. Podjetje je v tem primeru upravičeno do 10 % znižanja na tarifo.

Ali podjetja Združenju SAZOR avtomatično pošiljajo podatke o številu zaposlenih za preteklo leto oziroma ali so podjetja to dolžna storiti na poziv Združenja SAZOR?

Sporočanje podatkov za izračun avtorskega honorarja je urejeno v 12. členu Sporazuma SAZOR. Ta določa, da so podjetja Združenju SAZOR dolžna sporočati podatke, ki so potrebni za izračun honorarja. Med te podatke sodi tudi sporočanje podatkov o številu zaposlenih v preteklem poslovnem letu, in sicer do 28. februarja tekočega leta. Podjetja so dolžna sama sporočati podatke. Če podjetja podatkov ne sporočijo, se upoštevajo podatki, ki so jih podjetja sporočila Združenju SAZOR v zadnjem poročilu. Če Združenje SAZOR ugotovi drugačne podatke, pozove podjetja k dopolnitvi. Če Združenje SAZOR niti po pozivu od podjetij ni prejelo poročila s podatki, pri izračunu honorarja upošteva podatke, ki jih sámo ugotovi na podlagi javno dostopnih podatkov.

Naše podjetje zaradi ukrepov povezanih s preprečevanjem epidemije COVID-19 določeno obdobje ni smelo poslovati. Ali smo kljub temu zavezani k plačilu tarife?

GZS se je zavzela za podjetja oz. dejavnosti, ki jih je epidemija najbolj prizadela, in dogovorila oprostitev plačila honorarja za določeno obdobje. Podjetje, ki mu je zaradi višje sile, vključno z epidemijo COVID-19, s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno, je oproščeno plačila honorarja po tem skupnem sporazumu in licenčni pogodbi za čas trajanja višje sile oziroma veljavnosti tovrstnih ukrepov. Podjetje se zaveže o nastopu višje sile oziroma izrednih državnih ukrepov obvestiti Združenje SAZOR. Na poziv Združenja SAZOR je podjetje dolžno posredovati dokazila, s katerimi izkazuje nezmožnost poslovanja ali bistveno omejen obseg poslovanja, ki je posledica višje sile ali izvajanja državnih ukrepov.

Kdo se je v imenu gospodarstva pogajal o vsebini sporazuma oz. zakaj se je pogajala samo GZS?

Združenje SAZOR je v oktobru 2018 uradno pozvalo vsa reprezentativna združenja uporabnikov s področja gospodarske dejavnosti (vključno z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije idr.) k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma.

Upravni odbor GZS je edini sprejel odločitev, da vstopi v pogajanja za sklenitev skupnega sporazuma. Ostale delodajalske organizacije se za vstop v pogajanja niso odločile in so se tako odpovedala možnosti, da zastopajo interese gospodarstva v pogajanjih z Združenjem SAZOR.

Razlog, da se je Upravni odbor GZS odločil za vstop v pogajanja je bil ta, da zastopa stališča in interese gospodarstva, kljub vnaprejšnjemu zavedanju, da ta odločitev ne bo popularna. Na ta način se je vsebina sporazuma in tarifa oblikovala skupaj s predstavniki gospodarstva, ki so izborili najboljše možne pogoje za gospodarstvo, vključno z minimalnimi administrativnimi obremenitvami. Če se niti GZS zato ne bi odločila, bi lahko SAZOR sam uveljavil tarifo, na katero pa uporabniki, to je gospodarstvo, ne bi imelo vpliva. Z veliko stopnjo verjetnosti lahko rečemo, da bi bila na tak način določena tarifa višja.

Povezava do vabil:

ali na spletni strani AJPES

Kaj bi se zgodilo, če GZS ne bi vstopil v pogajanja?

GZS je bila edina reprezentativna delodajalska organizacija, ki je pristopila k pogajanjem za sklenitev sporazuma. Če se niti GZS zato ne bi odločila, bi lahko SAZOR sam uveljavil tarifo, na katero pa uporabniki, to je gospodarstvo, ne bi imelo vpliva. Z veliko stopnjo verjetnosti lahko rečemo, da bi bila na tak način določena tarifa višja.

Sklenitev sporazuma med GZS in SAZOR torej ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu, saj so te obveznosti zakonsko določene. Sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo te obveznosti in je rezultat dve leti trajajočih pogajanj med pogajalskima skupinama GZS in SAZOR.

Z vključitvijo v pogajanja je GZS želela preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih administrativnih obremenitev podjetjem. V nasprotnem primeru bi namreč SAZOR lahko na podlagi zakonodaje sam uveljavil začasno tarifo.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic daje možnosti, da se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo. Če za posamezno vrsto uporabe avtorskih del tarifa še nikoli ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama določi začasno tarifo.


Pripravila:

Urška Sojč, mag. prava

Samostojna svetovalka

in

Frane Krpina, mag. prava

Svetovalec

 

Datum: 16. februar 2022