Zagotavljanje pogojev za zeleni prehod gospodarstva




7. julij 2022
Minister Kumer z ekipo na GZS
Vodstvi GZS in infrastrukturnega ministrstva sta na delovnem sestanku 7. julija 2022 razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki pestijo gospodarstvo, tako o visokih stroškov energentov kot tudi o negotovosti glede zanesljivosti prihodnje oskrbe z zemeljskim plinom. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje pri nagovarjanju skupnih tem in se strinjali, da je potrebno oblikovati skup ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu.


20. junij 2022
GZS v intenzivni komunikaciji z novo vlado

Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih štirinajstih dneh na predsednika vlade dr. Roberta Goloba ter ministre za gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje ter okolje že naslovila pisma z opisom najbolj perečih problemov, s katerimi se podjetja srečujejo na posameznih področjih in jim ponudila tvorno in strokovno sodelovanje GZS.
NEPN in Nacionalna vodikova strategija
14. junija je GZS v pismu, naslovljenem na ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumerja, izrazila pripravljenost za tvorno sodelovanje z ministrstvom pri posodobitvi Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) ter pripravi Nacionalne vodikove strategije, ki je Slovenija še nima. Pri tem je GZS izpostavila, da je gospodarstvo eden ključnih deležnikov energetsko-podnebnega prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo. GZS se želi kot aktiven in konstruktiven partner vključiti v oblikovanje nacionalnih energetskih strategij Slovenije. Mednje sodi posodobitev oz. prilagoditev Nacionalnega energetskopodnebnega načrta (NEPN-a), s ciljem jasne opredelitve načina doseganja nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev do 2030. Hkrati GZS ocenjuje, da je vodik pomembno gorivo prihodnosti; zlasti za mednarodni tovorni promet in komercialne namene. Tudi Evropska komisija je prepoznala, da je integracija vodikovih ekosistemov učinkovit razvojni koncept za prehod v ogljično nevtralno družbo. S tem namenom podpira tudi razvoj vodikovih dolin, ki poleg zanesljive oskrbe z obnovljivo energijo predstavljajo tudi velik potencial za industrijski razvoj ter priložnost za številna nova delovna mesta. Temu se z iniciativo partnerjev iz regije Severnega Jadrana z namenom vzpostavitve prve čezmejne vodikove doline skupaj s Hrvaško in FurlanijoJulijsko krajino pridružuje tudi Slovenija. GZS je stičišče tega projekta, zato naproša MzI, da ji zaupa pripravo nacionalne vodikove strategije, ki bo prispevala k doseganju ciljev iz evropskega zelenega dogovora in iz evropske strategije za vodik. Izrazila je tudi pričakovanje po vključitvi v Strateški svet, ki bo pripravil predloge pomoči za tiste ranljive skupine in gospodarske družbe, ki jih je energetska draginja najbolj prizadela.
Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.
Recenzija NOO in VFO
GZS se je obrnila tudi na dr. Aleksandra Jevška, ministra SVRK, v zvezi s predlogi izboljšav Načrta za okrevanje in odpornost ter Večletnega finančnega okvirja. Izpostavila je, da je v NOO gospodarstvu neposredno namenjenih premalo sredstev (realen delež zgolj 20 % v proračunu), pri čemer potrebuje več sredstev za reševanje izzivov na energetskem področju – predvsem razvoju novih tehnologij. Tudi digitalizaciji je potrebno nameniti dovoljšno višino sredstev za digitalni prehod. Osrednji izziv, povezan z Evropsko kohezijsko politiko, vidi v čim hitrejši reviziji operativnega programa, ki ga je treba poslati na EK do začetka septembra. Med ključnimi predlogi GZS m. d. navaja, da se pri posameznem ukrepu finančna sredstva natančneje opredeli, koliko sredstev bo namenjenih posameznim ciljnim skupinam, da se vsaj 2x povečajo sredstva za prednostni nalogi 2 - Digitalna povezljivost in prednostno nalogo in 3 - Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost. Hkrati predlaga, da se občinam, ki imajo koeficient razvitosti manj kot 1, v kohezijski regiji Zahodna Slovenija omogoči višji delež sofinanciranja, ki bo primerljiv kohezijski regiji Vzhodna Slovenija oz. da se razlika v sofinanciranju zagotovi iz nacionalnih virov. V prednostne naloge in ukrepe, kjer sodeluje gospodarstvo oz. podjetja kot glavne ciljne skupine, se naj vključijo tudi zbornice. Nujna je tudi korekcija EKP, ki zelo skopo omenja nove tehnologije za prehod v krožno, zeleno in digitalno in temu ne namenja ustreznih sredstev, uporaba biomase in biotehnologij, nadaljnja elektrifikacija toplote, nadaljnja elektrifikacija procesov, zajemanje in uporaba ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika.
Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.


Industrijska politika       Zeleni prehod gospodarstva                  

Stran je bila posodobljena 8. 7. 2022