Osnovni namen projekta oz. t.i. vavčerskega sistema je vzpostavitev sistema dodeljevanja spodbud manjših vrednosti za MSP podjetja, s pomočjo katerih lahko podjetja krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. Podjetjem je na voljo 14 vavčerjev, ki pokrivajo različne vsebine: zaščita intelektualne lastnine, certifikati kakovosti* , internacionalizacija, digitalizacija, prototipiranje, ipd. Podjetja lahko prejmejo 9.999 EUR za posamezni vavčer oz. do 60 % sofinanciranja. Skupna višina vavčerjev, ki jih MSP lahko koristi, znaša največ 30.000 EUR na leto. Certifikati kakovosti* - Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov pridobivanja oz. vzdrževanja certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov, ki so pridobljeni na podlagi mednarodnih/evropskih/enakovrednih slovenskih standardov (med drugim tudi EMAS in ECOLABEL).
Vabimo vas, da predloge in pripombe, ki jih boste naslovili na pristojno institucijo, posredujete tudi na Službo za varstvo okolja, na antonija.cerar@gzs.si .
Gozdovi – nova strategija EU Evropska komisija za obdobje po letu 2021 pripravlja novo strategijo EU za gozdove, kot je napovedala v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru. Ta strategija bo temeljila na strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, zajela celoten gozdni cikel in podpirala številne storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi. Med drugim k sodelovanju vabi upravljavce gozdov, gozdno-lesnega sektorja in podjetja (zlasti MSP in mikropodjetja). Posvetovanje poteka do 19. aprila 2021. https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12674-Gozdovi-nova-strategija-EU/public-consultation Nova strategija EU za tla Evropska komisija vabi k sodelovanju pri pripravi nove strategije EU za tla. Zdrava tla so bistven dejavnik pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, kot so podnebna nevtralnost, obnova biotske raznovrstnosti, ničelno onesnaževanje, zdravi in trajnostni prehranski sistemi ter odporno okolje. Posvetovanje poteka do 27. aprila 2021. https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12634-Zdrava-tla-nova-strategija-EU-za-tla/public-consultation
Po mnenju EU Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane lahko vodik prispeva k razogljičenju energetsko intenzivnih panog, saj je pomembna industrijska surovina, vendar tudi ugotavlja, da se do 95 % vodika, ki se danes uporablja v industriji EU, proizvaja iz fosilnih goriv. Prepričan je, da bi bilo treba pri razogličenju industrije, ki uporablja to vrsto vodika, prednostno obravnavati uvedbo vodika iz obnovljivih virov ter priznati, da ima vodik z nizko vsebnostjo ogljika premostitveno vlogo. Odbor poziva, da se bistveno povečajo raziskave, naložbe in izmenjava znanja, zlasti na področju vodika iz inovativnih in obnovljivih virov na nižji ravni tehnološke pripravljenosti v industriji, vključno s poenostavitvijo dostopa do financiranja za raziskovalne projekte, manjše akterje in zagonska podjetja, in poziva, naj pravila o državni pomoči omogočajo ciljno usmerjeno podporo.
Na ravni EU je odobren Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo državam članicam pomagal pri odpravljanju posledic pandemije koronavirusa. Do financiranja so upravičeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in biotska raznovrstnost, digitalna preobrazba, gospodarska kohezija in konkurenčnost ter socialna in teritorialna kohezija. Po uradni razlagi bodo investicije v premog in lignit izključene, Evropska komisija je pripravila tehnične smernice o tem, kako uporabiti tako imenovano načelo "Ne povzročaj pomembne škode", ki bo veljalo za celoten sklad. Spoštovanje tega načela bo predpogoj za potrditev načrtov ter bo tako zagotavljajo, da noben ukrep v načrtu za okrevanje in odpornost ne bo privedel do bistvene škode okoljskim ciljem. Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je ključni cilj navedenega instrumenta. Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 % odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev. 30. april je rok za predložitev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, v katerih bodo države članice navedle svoje programe reform in naložb do leta 2026. Države članice bodo lahko za načrte, odobrene leta 2021, prejele predhodno financiranje v višini do 13 % nepovratnih sredstev in posojil, predvidenih v njihovem načrtu. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32021R0241&qid=1613725455519 https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/c_2021_1054_sl.pdf
Nacionalna strategija za izstop iz premoga Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je skladno z mnenjem Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da je okoljsko poročilo treba dopolniti, slednje celovito popravilo in dopolnilo. V nadaljnjih korakih, po prejetju mnenja MOP, o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje, bo MzI ustrezno dopolnilo in popravilo Strategijo. Javnosti bo nato omogočilo seznanitev s Strategijo in z okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki bo trajala 30 dni, ter zagotovilo njihovo javno obravnavo, skladno s 43. čl. ZVO-1. https://www.energetika-portal.si//nc/novica/n/pripravljen-dopolnjen-osnutek-okoljskega-porocila-za-nacionalno-strategijo-za-izstop-iz-pr-4497 Dolgoročna podnebna strategija Slovenije V skladu s Pariškim sporazumom ter podnebno politiko in zakonodajo EU vlada pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, ki jo bo v sprejetje Državnemu zboru poslala v prvi polovici tega leta, je kot mnenje na Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Sloveniji podala vlada na 53. redni seji. Pri tem vlada poudarja, da se zaveda potencialnega negativnega vpliva podnebnih sprememb ter negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Prav zato se jim posveča in jih obravnava tako na ravni celotne vlade kot v okviru vseh pristojnih ministrstev in služb. Na navedeni seji je vlada sprejela tudi sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za blaženje podnebnih sprememb na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. https://www.gov.si/novice/2021-01-28-odlocitve-53-redne-seje-vlade-republike-slovenije-s-podrocja-ministrstva-za-okolje-in-prostora/
24. februarja bo potekala mednarodna konferenca z naslovom »Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) kot orodje za reševanje onesnaženosti z mikroplastiko«, ki bo osvetlila možnost aplikacije sistema PRO za namen kritja stroškov čiščenja in remediacije onesnaženja okolja z mikroplastiko. Dogodek organizirata Evropski parlament in Klub PRO (Platforma za izmenjavo stališč o sistemu PRO v Evropi). Na dogodku bodo stališča o sistemu PRO kot orodju izmenjali panelisti različnih sektorjev dejavnosti. Udeležba je brezplačna, obvezna je predhodna prijava. Na spletni povezavi je dostopen tudi posnetek 1. dela dogodka, ki je potekal 27. januarja.
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno posvetovanje (JP) predložilo Osnutek Poročila o izvajanju Aarhuške konvencije v Republiki Sloveniji (2021 National Implementation Report) in Osnutek poročila o izvajanju Protokola Ekonomske komisije (EKE) Organizacije Združenih narodov za Evropo o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (2021 PRTR National Implementation Report). Predloge lahko posredujte do vključno 28. 2. 2021.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 21. 1. do 18. 2. 2021.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.