Vlada RS je izdala Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije, s katero se področje deklaracij in potrdil o izvoru vsebinsko nadgrajuje. Potrdilo o izvoru je obvezen dokument, ki ga je morala Republika Slovenija kot članica vpeljati v skladu z zakonodajo EU. Sistem potrdil o izvoru je bil vzpostavljen že leta 2006, na podlagi tedaj veljavnih direktiv, od leta 2011 dalje pa je sistem potrdil o izvoru usklajen z Direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Potrdila o izvoru ureja na področju spodbujanja uporabe energije iz obnovljivih virov tudi nova Direktiva 2018/2001, ki bo nadomestila direktivo 2009/28/ES, vendar pa na zakonski ravni ta akt še ni bil implementiran v slovenski pravni red (rok je do 30. junija 2021).
V statističnih podatkih o nastalih in zbranih količinah komunalnih odpadkov v 2019, objavljenih v Prvi objavi dne 8. 10. 2020, je bila zaznana napaka. Podatke o odpadkih Statistični urad Republike Slovenije ponovno objavlja.
Vlada RS je sprejela Energetsko bilanco Slovenije za leto 2020, ki napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Slovenija v letu 2020 približno polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. Energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz OVE in iz SPTE ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi določb 377. člena Energetskega zakona v letu 2021 zagotovljena sredstva v višini 170 mio EUR.
Čeprav je sprememba Uredbe ES 1013/2006 o pošiljkah odpadkov še v postopku potrjevanja na ravni EU je pričakovati, da bo potrjena še pred koncem letošnjega leta. Opozarjamo na nove kode za plastiko, ki bodo uveljavile tudi nove režime njihove obravnave s 1. 1. 2021. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A02006R1013-20180101
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je pripravila dopis za zainteresirane gospodarske subjekte s potrebnimi informacijami za pripravo na iztek prehodnega obdobja in izstop Združenega kraljestva (ZK) iz Evropske unije – BREXIT. Z dnem izstopa (1. 2. 2020) je ZK postalo »tretja država« (tretja država je država, ki ni država članica EU). Sporazum o izstopu določa prehodno obdobje, ki se konča 31. 12. 2020. Posledice izstopa za gospodarske subjekte bodo odvisne od tega, ali bo ZK z Evropsko unijo sklenilo dogovor o prihodnjem partnerstvu.
Industrijska simbioza (IS) je sistemski pristop izboljšanja trajnostnega učinka različnih industrijskih panog in pospeševanja uporabe neizkoriščenih virov (npr. materialov, energije, vode, človeških virov, infrastrukture). Med glavnimi učinki IS je tudi povečana konkurenčnost industrije zaradi zmanjšanih stroškov upravljanja z odpadki, prevoza odpadkov, proizvodnje surovin in energije, zmanjšan ogljični odtis in ostali okoljski vplivi, ohranjanje primarnih virov surovin in vode, ustvarjanje novih zelenih delovnih mest,… Delavnica, v sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS, bo potekala jutri, 17. decembra, od 10. do 13. ure. Udeležba je brez kotizacije. Vljudno vabljeni!
Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Teme posveta: prizadevanja za prehod v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo, finančni inštrumenti trajnosti, novi trendi in poslovne priložnosti, novi trendi na področju materialov in krožnega gospodarstva. Video zapisi so dosegljivi na
Strateški svet GZS za okolje (SSO) GZS, ki ga vodi koordinatorka SRIP-a MATPRO Vesna Nahtigal, je novembra, na svoji 3. seji obravnaval pojasnila, ki jih je posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor o podzakonskih aktih za izvajanje sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), in sicer o načinu in pogojih dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov iz trinajste točke prvega odstavka 129. člena v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2, o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki so potrebne za ureditev monitoringa za uveljavitev novega devetega odstavka 101. a člena ter o pričakovanih prvih spremembah na področju embalaže in odpadne embalaže, ki se bodo izvajale na podlagi spremenjenega 20. člena. Razpravljali so tudi o predlogih GZS za debirokratizacijo pri vladni komisiji, ki se nanašajo na problematiko izhodiščnih poročil pri pridobivanju OVD in spremembe Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. GZS bo zapisnik seje SSO posredovala MOP-u s prošnjo po dodatnih pojasnilih glede na dogovorjene sklepe sveta. Sklepi SSO so bili predstavljeni tudi na zadnji letošnji seji UO GZS.
Čeprav se svet sooča z zdravstveno krizo, EU ne odstopa od ciljev zelenega in digitalnega prehoda, s ključnim ciljem 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2030 glede na izhodiščno leto 1990.
24., 25. in 26. november: niz spletnih dogodkov pod naslovom »Priložnosti v krožnem in podnebno nevtralnem gospodarstvu in družbi« https://www.gzs.si/skupne_naloge/varstvo_okolja/dogodki?ID=3926 Več dogodkov GZS >>> https://www.gzs.si/Dogodki