Evropska komisija vabi javnost in bolj specializirane deležnike, naj izrazijo svoje mnenje o vrsti izboljšav z vidika: boljšega tehničnega izvajanja, preučevanja sinergij s povezano zakonodajo o zraku, tleh, odpadkih, vodi in razogljičenju ter krožnem gospodarstvu, pa tudi izboljšanju sodelovanja javnosti pri odločanju. Pridobljene informacije bodo podlaga za zadevne ocene učinka direktive o industrijskih emisijah in tudi evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR). https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12583-Industrial-pollution-revision-of-the-European-Pollutant-Release-and-Transfer-Register-

Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 16. 12. 2020 do 20. 1. 2021.

Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.

Novi / spremenjeni zakonodajni predpisi s področja okolja in energije

Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila novo poročilo, ki obravnava izzive čezmejnega sodelovanja na področju obnovljivih virov energije (OVE). Kljub jasnim koristim, kot sta cenejša energija in dostop do novih virov, se je le nekaj evropskih držav lotilo tovrstnih čezmejnih projektov. Učenje na izkušnjah teh držav je ključnega pomena za uspeh prihodnjih čezmejnih projektov, ugotavlja EEA.

Statistični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil nove statistične podatke na temo okolja. Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, Slovenija, 2019 Investicijska sredstva za varstvo okolja so bila v letu 2019 za 2,2 % višja, tekoči izdatki za varstvo okolja pa so bili za 15,3 % višji kot v letu 2018. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9319 Računi snovnih tokov, Slovenija, 2019 V gospodarstvo je bilo v 2019 glede na 2018 neposredno vnesenih za 2,9 % manj snovi, medtem ko se je doma porabilo za 5,4 % manj snovi. Za 0,4 % manj snovi se je uvozilo in za 0,9 % več izvozilo. Količina izkoriščenih domačih virov je bila za 5,2 % manjša. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9292 Nova digitalna publikacija o mobilnosti v Evropi Ste vedeli, da je 8 % prebivalcev EU v 2019 imelo državljanstvo države, ki ni bila tudi država njihovega prebivališča? In da je bilo v EU v 2019 zabeleženih več kot 1 milijarda letalskih potnikov? To sta le dva izmed številnih podatkov, zbranih v novi digitalni publikaciji Ljudje in mobilnost. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9300

EU si z nadzorovanjem emisij škodljivih snovi v ozračje ter vključevanjem zahtev za varstvo okolja v prometni, industrijski, energetski, kmetijski in gradbeni sektor že desetletja prizadeva za izboljšanje kakovosti zraka. Cilj je toliko zmanjšati onesnaženost zraka, da bi se čim bolj zmanjšali škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje po vsej EU. Poročilo Evropske komisije Drugi obeti za čist zrak in njihova podporna analiza ponujajo elemente, na podlagi katerih lahko države članice bolj ozaveščeno izvajajo direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij.

Študija organa Evropskega parlamenta (EPRS) med drugim podaja ugotovitev, da bi bilo politike in zakonodajo o kakovosti zraka, zlasti glede kakovosti zunanjega zraka in z naslova industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja - IED) potrebno uskladiti na ravni EU.

Železnica oddaja veliko manj CO2 kot enakovredni načini prevoza po cesti ali zraku. Trenutno se 75 % notranjega tovornega prometa odvija po cesti. Da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je bil določen v evropskem zelenem dogovoru in ga je potrdil Evropski svet, je treba emisije iz prometa zmanjšati za 90 %. Kar zadeva politiko EU za železniški promet, bo leto 2021 prvo celo leto, v katerem bodo po vsej EU veljala pravila, dogovorjena v okviru četrtega železniškega svežnja. Namen teh pravil je odpreti domači trg storitev potniškega prometa ter zmanjšati stroške in upravno breme za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo v EU. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32020D2228&qid=1611063628579