Predstavitev panoge
Lesnopredelovalna panoga obsega dejavnosti C16 Obdelava in predelava lesa ter C31 Proizvodnja pohištva.
Glavni kazalci poslovanja panoge v letu 2013
Po podatkih AJPESa je leta 2013 v lesnopredelovalni panogi delovalo 898 družb, v katerih je bilo 9.908 zaposlenih (10.764 v letu 2012).
Prihodki v lesnopredelovalni panogi so znašali 924 mio €, odhodki pa 914 mio €. Družbe so zaključile poslovno leto 2013 z 3,9 mio € neto čistega dobička(-0,6 mio € v 2012).
V lesnopredelovalni panogi kot celoti pa je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2013 znašala 26.797 € kar je nekoliko višje kot leta 2012, ko je bila 25.126 €.
Delež prihodkov od izvoza v čistih prihodkih od prodaje je znašal 50,7%. Najbolj intenzivne destinacije izvoza in uvoza obeh lesarskih področij v letu 2013 so bile Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Presežek izvoza nad uvozom gledano po glavni po dejavnosti izvoznika-uvoznika, je leta 2013 znašal 270 mio €.
Vri: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2013
Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v 2013
Poslovanje panožnih podjetij v letu 2013 kaže, da se obseg proizvodnje še vedno zmanjšuje, predvsem zaradi stečaja večjega števila podjetij v zadnjih letih. Od začetka svetovne gospodarske krize do sedaj se je namreč število zaposlenih v lesnopredelovalni panogi v Sloveniji prepolovilo. Ta proces je bil še posebno hud v pohištvenem delu, ker je ta del panoge bolj delovno intenziven in je imel večji delež serijskih izdelkov.
Po drugi strani pa so mnogi poslovni kazalci vedno boljši. V letu 2013 je tako, po petih letih skupne izgube, panoga zopet poslovala z dobičkom v rangu 4 mio. EUR in z rastočim trendom, kar je dober obet tudi za prihodnja leta. Že leta stalno narašča tudi dodana vrednost na zaposlenega, kar je ključen kriterij izboljševanja poslovanja, ki za lesarstvo znaša že vzpodbudnih 30 000 EUR/zaposlenega.
Poleg prenehanja poslovanja podjetij s slabšimi poslovnimi rezultati je bilo za doseganje boljših panožnih rezultatov ključno tudi izboljševanje poslovanja v boljših podjetjih. Tako vedno bolj s ponosom lahko govorimo tudi o tem, da imajo mnoga panožna podjetja že podoben nivo kvalitete proizvodov in storitev, kot najboljši svetovni konkurenti. S tem da zaradi slabše blagovne znamke Slovenije še vedno ne morejo dosegati njihovih cen.
Tudi v prihodnje bo prilagajanje in prehitevanje globalne konkurence nujno. Zahtevalo bo naše stalno izobraževanje in osebnostno rast, saj postaja človek vedno bolj odločilen dejavnik konkurenčnosti. Usposobljeni kadri, usposobljeni za timsko delo, pa bodo znali dobro uporabiti tudi vedno nove tehnologije.
Vedno bolj pomembno postaja tudi interdisciplinarno sodelovaje, torej strokovnjakov iz podjetij z raziskovalci iz inštitutov, domačih in tujih. Takšna okolja namreč lahko kreirajo zares nove in globalno konkurenčne poslovne priložnosti. Zato se bomo v naslednjih letih tudi v ZLPI trudili oblikovati čim več tovrstnih projektov, ki bodo dobra osnova tudi za pridobitev javnih sredstev v obdobju 2014 – 2020.