Zapri

Novice


Arhiv: Projekt POLET: Preživeti ali živeti z milenijci?

POLET

 

 

Si predstavljate, da pišete Johnu Lennonu, ker ne razumete metafore v besedilu njegove pesmi? Taki so milenijci, zanje ni avtoritet, na katere bi gledali s strahospoštovanjem. Če jih nekaj zanima, vprašajo – sošolca, učiteljico, predsednika vlade, svetovno znanega kuharja – ni pomembno.

»Ne vozite mi milenijcev, z njimi se ne da delati. Rajši delam sam do smrti.« Stavek, ki ga slišim na sestankih, ko se pogovarjamo o iskanih profilih. So milenijci res tako drugačni? Si boste res lahko privoščili, da ne boste delali z njimi? Kako boste prodajali milenijcem, če jih ne razumete? Že leta 2025 bo po podatkih statističnega urada vsak četrti delovno aktivni v Sloveniji milenijec.

Vsaka generacija je odsev časa in okoliščin, v katerih je odraščala. Medtem ko je povojna generacija morala ob hudem pomanjkanju predvsem preživeti, želijo milenijci živeti. Zato zanje dolgočasno, ponavljajoče se, rutinsko delo večinoma ne pride v poštev. Plača, ki pokrije le najemnino in tekoče življenjske stroške, tudi ne. Kaj jih dela drugačne?

Digitalna miselnost

Odrasli so z računalnikom. Preklapljanje med digitalnim in realnim je zanje nekaj samoumevnega. Če jim pošljete e-mail, ko jim želite nekaj sporočiti, ali uporabljate Internet Explorer, se vam smejijo. Bolj vljudni, ko vas ni zraven, drugi v obraz. Če jim pošljete e-mail in jih potem še pokličete, jih boste verjetno že razjezili. »Pa kaj temu ni jasno?« jim bo rojilo po glavi. Če neprestano preverjajo e-pošto, če ste poslali kaj nujnega, je to povsem neučinkovito.

Če želite hiter odgovor, jim pošljite neposredno sporočilo (»instant messaging«), ki jim bo skočilo na zaslon in ga bodo takoj prebrali. Če najdejo boljšo tehnologijo ali kanal, se nemudoma preselijo. Moja generacija je počela stvari zaporedno, v digitalnem svetu napredek in učenje potekata vzporedno in ves čas.

Jasnost

Ker so odraščali z gospodom Googlom, ne razumejo, da bi nekdo zadrževal ali celo nadzoroval informacije samo zase. Povsem naravno je, da komunikacija poteka v vse smeri (horizontalno in vertikalno) ves čas. Odgovor »ne vem«, pomeni le, da nečesa še niso pogledali na spletu.

Moj sin v prostem času rad kuha. Če se spomnim svojih začetkov kuhanja – umešana jajca, sataraš, štrudelj je bil že napredna stvar. Ko je začel kuhati moj sin, danes jih ima 13, je začel z masterchef kosili: štirje hodi, 35 sestavin, šesturni projekt od nabave sestavin do kosila. Vse je dostopno na spletu – recepti, triki, videoposnetki.

Ko je večkrat spekel umešana jajca po receptu Gordona Ramsayja in niso povsem uspela, ga je prek Instagrama vprašal za nasvet. Sicer se zaveda, da so možnosti (pri sedmih milijonih sledilcev) za odgovor majhne, ampak ga to ne ustavi. Si predstavljate, da pišete Johnu Lennonu, ker ne štekate metafore v besedilu njegove pesmi? To so milenijci, zanje ni avtoritet, na katere bi gledali s strahospoštovanjem. Če jih nekaj zanima, vprašajo – sošolca, učiteljico, predsednika vlade, svetovno znanega kuharja, ni pomembno.

Če milenijec pride v podjetje, kjer obstajajo silosi, kjer oddelki ne delijo informacij ali jih celo skrivajo, kjer traja tedne ali mesece, da dobijo odgovor, potem je to tako, kot da so vas postavili na Kitajsko. Ničesar ne razumete, nihče vas ne razume. Se še vedno čudite, zakaj vas tako hitro zapustijo? Milenijci želijo vedeti, kaj in predvsem zakaj delajo – smisel dela.

Fluidnost / spremenljivost

Danes predvsem pa v prihodnje bo delo potekalo v projektnih timih. Klasična hierarhična struktura izginja. Te strukture in tradicionalno vodenje segajo v pozno 19. stoletje. V čas razmaha železarske industrije, ko je moralo biti zaradi varnosti in kompleksnosti sistema zelo jasno razdelano, kakšne so poti poročanja, če je na primer poškodovana proga, da se ne iztirijo vlaki. Brez jasne strukture in procesov bi bil sistem nevarno neučinkovit.

V današnjem okolju statične strukture ne delujejo. Projektni timi se oblikujejo za čas dela pri določenem projektu. Vodje timov imajo polno moč odločanja ne glede na raven v organizaciji. Odloča tisti, ki je najbolj usposobljen za določeno nalogo, ne nujno senior menedžer. Vsak tim deluje kot majhno podjetje in je odgovoren tako za projektno nalogo kot za svojo dobičkonosnost.

Milenijci si želijo glas v organizaciji, kjer delajo, ne glede na njihov položaj. Želijo moč in avtonomijo, da predlagajo in tudi izvedejo novosti, in hkrati coache in bolj izkušene sodelavce, ki so jim na voljo, ko jih potrebujejo, in jih usmerjajo. Organizacije, ki zagotavljajo takšno okolje, so privlačne za milenijce in jih bodo tudi zadržale.

Če v je v hierarhičnih strukturah v ospredju znanje, so v fluidni organizaciji (poleg znanja) ključne dobro razvite mehke veščine in dobri odnosi. Za dobro in učinkovito delovanje tima so odločilne kompetence za učinkovito upravljanje odnosov, kot so učinkovito reševanje konfliktov, učinkovita povratna informacija, čustvena inteligenca in medsebojno zaupanje. Samo v takšnih razmerah si člani tima delijo resnico, se izzivajo, delijo neprijetne informacije in rešujejo zahtevne težave. Prehod od silosne organizacije do fluidne ni enostaven, saj zahteva obvladovanje celega nabora »novih« veščin.

Hitrost

Kar je za mojo generacijo hitro, je za milenijce normalno. Navajeni so, da njihov najljubši proizvajalec telefona vsako leto na trg pošlje nov model. Tako jih debate v smislu »tako delamo od nekdaj« frustrirajo. Tako kot nas frustrira usvajanje nove tehnologije. Ko jim nekaj ni všeč, hitro opustijo. Ker moja generacija težje usvaja novosti, se jim potem toliko težje odrečemo, saj imamo občutek nadzora. In v resnici smo takrat, ko imamo nazor nad vsem, počasni. Če želimo biti hitri, se je treba odpovedati popolnemu nadzoru.

Brez katerekoli generacije ne gre

Večina debat v povezavi s kadri danes gre v smeri pomanjkanja, zato si ne moremo privoščiti, da bi se izognili katerokoli generaciji. V nekaterih industrijah, predvsem v proizvodnih podjetjih, IT-industriji, turizmu, je stanje že kritično. Veliko podjetij se vrača po delavce na trge nekdanje Jugoslavije, nekateri zaposlujejo migrante.

Veseli me spoznanje, da podjetja vse več vlagajo v razvoj kadrov. In se hkrati sprašujejo, kako so privlačni kot delodajalci. Ko na trgu ne dobiš kadra, ki ga kritično potrebuješ za svoje delovanje, ali pa je tako drag, da si ga kljub rastočim prihodkom ne moreš privoščiti, je čas za premislek. Odgovor, da več vlagaš v svoje ljudi in njihov osebni in strokovni razvoj, je na dlani. Ko ključni ljudje odhajajo, je večje vlaganje v razvoj ljudi in odnose lahko ena izmed najučinkovitejših rešitev, da bodo ne samo ostali, ampak si bodo želeli ostati. Prav odnosi so področje, kjer podjetja v prihodnje čaka največ dela. Med največjimi slovenskimi podjetji so po raziskavi o privlačnosti delodajalca najnižje ocenjeni prav odnosi.

V čem so milenijci drugačni? Genetsko so povsem enaki kot druge generacije, živijo iste vrednote, le odnos milenijcev do njih je drugačen. Drugačen, ker so odraščali v obdobju blaginje, brez pomanjkanja, kjer je vse na voljo tukaj in zdaj. Živimo v času takojšnega zadovoljstva. Povedano drugače, vrednote živijo drugače, govorijo drug jezik. Krasi jih digitalna miselnost, želijo jasno in odprto komunicirati, želijo opravljati delo, v katerem vidijo smisel, želijo verjeti v zgodbo, ki jo soustvarjajo, in želijo biti slišani.

Za njimi prihaja generacija Z, ki odrašča v okolju milenijcev na potenco. Bolj ko poudarjamo razlike med generacijami, večje se zdijo. Vsi smo odsev časa, v katerem smo odraščali, in naša naloga je, da se tako kot novih tehnologij učimo tudi novih (medgeneracijskih) jezikov. Ste še vedno prepričani, da boste delali brez milenijcev?

 

Tekst je napisala Tina Novak Kač in je je bil objavljen v Financah, 18. septembra 2019 


 

 

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


 

Fotogalerija