Zapri

Novice


Arhiv: Projekt POLET: Ostati delovno aktivni ali ne, ni več pravo vprašanje

POLET

 

Povsod na zahodu se srečujemo z intenzivnim staranjem prebivalstva. Vsako leto se pri nas upokoji več starejših, kot se mladih prvič zaposli. Poleg tega sta za Slovenke in Slovence v primerjavi z drugimi evropskimi državami značilna pozen vstop na trg dela in še vedno razmeroma hitro upokojevanje. Zaradi velikih demografskih sprememb je dvig stopnje delovne aktivnosti pri starejših neobhoden ter zahteva aktivnosti podaljšanega zaposlovanja in odloženega upokojevanja.  

Pospešeno staranje prebivalstva in s tem velike spremembe na trgu dela prinašajo številne izzive posameznikom, podjetjem in družbi kot celoti. Zahtevajo ukrepe na trgu dela in v podjetjih ter spremembe pokojninskega sistema. Za ohranjanje delovne aktivnosti starejših tako na eni strani potrebujemo prilagajanja delovnih pogojev ter vzdrževanje in stalno nadgradnjo delovnih zmožnosti zaposlenih, na drugi strani pa ustrezne zakonske podlage in spodbude za kasnejše upokojevanje.

Dobri pogoji prispevajo h kasnejši upokojitvi

60-letniki so danes v povprečju boljšega zdravja, kot so bili pred pol stoletja. Ob predpostavki dobrega zdravja se daljša delovna aktivnost obrestuje ne le z dohodkom, ampak zagotavlja tudi občutke družbene koristnosti in vključenosti ter zmanjšuje možnosti pojava kroničnih težav in bolezni. Na odločanje posameznika, ali ostati ali izstopiti s trga dela, pomembno vplivajo razmere na delovnem mestu in zadovoljstvo z zaposlitvijo v obdobju pred upokojitvijo. Kakovost zaposlitve je poleg ustreznega plačila odvisna še od možnosti nadzora nad svojim delom, odnosov na delovnem mestu, možnosti usklajevanja dela in prostega časa ter številnih drugih dejavnikov, vsi pa so povezani s splošnim počutjem. Slabšo kakovost zaposlitve tako pogosto spremljajo slabše zdravje, tudi depresije in podobne tegobe, ki onemogočajo podaljševanje zaposlitve. Odgovornost za zdravje je vedno deljena, velik del nosijo posamezniki, ne gre pa zanemariti odgovornosti podjetij. Čeprav je danes manj fizičnega dela, kot ga je bilo nekoč, ga je na nekaterih delovnih mestih še vedno veliko. Odgovornost podjetij je, da prilagajajo delovne pogoje in delo organizirajo skladno s potrebami različnih starostnih obdobij, dobrodošli so tudi programi spodbujanja zdravega načina življenja in zadostnega gibanja pri zaposlenih.

Družba znanja in sprememb terja vedno nove kompetence

Živimo v svetu hitrih in nenehnih sprememb, ki zahtevajo stalna prilagajanja ter vedno nova znanja in veščine. Pomembna naloga delodajalcev je tako zagotavljanje ustreznih izobraževanj in usposabljanj, v katera morajo vključevati tudi starejše. Interes za vseživljenjsko učenje mora biti izpolnjen tudi pri posameznikih, in to ne glede na starostno obdobje, prav tako pa je pomembno, da država zagotavlja ustrezna javna sredstva za izobraževanja odraslih. Čeprav je res, da imajo starejši praviloma bogastvo znanj in izkušenj, ki pomenijo pomembno dodano vrednost za podjetje, morajo svoja znanja in veščine vendarle tudi oni nadgrajevati. Za celovitost kompetenc, znanj in izkušenj je zelo koristno, da so v podjetju zaposlene različne generacije, saj lahko le skupaj zagotovijo pestro paleto, ki omogoča uspešno spopadanje z vse zahtevnejšimi izzivi sodobnega poslovnega okolja. Pri tem je pomembno, da podjetja znajo upravljati z različnimi generacijami, ustrezno spodbujati izmenjavo znanj med njimi in krepiti druge oblike medsebojnega sodelovanja.

 

Starejši zaposleni so pogosto zelo lojalni, odgovorni in zanesljivi ter zavzeti za svoje delo. Srečujejo pa se z nekaterimi izzivi, za katera potrebujejo nova znanja in veščine, ustrezne prilagoditve delovnega okolja ali bolj fleksibilen delovnik. Vse to je s pravimi ukrepi, podprtimi s strani podjetij in države, mogoče prebroditi. Odrazili se bodo ne le v višji produktivnosti, ampak tudi v večjem zadovoljstvu starejših zaposlenih in posledično v odloženem upokojevanju.

>>> VIR

 

 

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


 

Fotogalerija