Gorenjci so najbolj zadovoljni v Sloveniji. A koliko časa bo še tako?

Gorenjski forum o prihodnosti: kraj, kjer se skupaj srečajo gospodarstvo, občine in ljudje.
Cilj: ustvariti kakovostna delovna mesta, zadržati mlade in izboljšati kakovost življenja.
Zeleno, digitalno in vključujoče – Gorenjska, ki povezuje naravo in napredek.

V Kranju je bil včeraj 1. Gorenjski razvojni forum (GRF), ki sta ga organizirala BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in GZS Regionalna zbornica Gorenjske. 

Gorenjci so sicer najbolj zadovoljni v Sloveniji, čeprav je Gorenjska po BDP na prebivalca šele na 5. mestu med slovenskimi regijami. Vendar investicije gorenjskih podjetij v inovativno rast padajo. Zato je bil GRF ob prelomnem času za Gorenjsko. 

Dogodek je prvič povezal gospodarstvo, občine in raziskovalce v skupno vizijo razvoja – Gorenjsko kot zeleno, digitalno in družbeno vključujočo regijo prihodnosti. Omejene podatke o zadovoljstvu Gorenjcev na eni strani in padcu investicij v inovativno rast na drugi strani je predstavil dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj. Cilj foruma bo zato določiti razvojne prioritete Gorenjske, ki bodo v prihodnje omogočili kreiranje več kakovostnih služb, več priložnosti doma in čistejšo Gorenjsko.

»Gorenjska ima vse, kar potrebuje za uspeh – znanje, podjetnost, ljudi in vizijo,« je poudaril direktor BSC Kranj Jure Meglič, ko je napovedal novo razvojno obdobje regije. Gorenjski razvojni forum bo postal prostor povezovanja idej, podjetij in skupnosti – z jasnim ciljem: boljše življenje doma, kakovostna delovna mesta in okolje, ki ponuja priložnosti mladim.

Po podatkih BSC – Regionalne razvojne agencije Gorenjske se skoraj tretjina delovno aktivnih Gorenjcev vsak dan vozi na delo izven regije. Eden od ciljev foruma je, da se ta trend obrne – z novimi investicijami, sodobnimi delovnimi mesti in priložnostmi za razvoj podjetništva doma.

Med glavnimi temami foruma so bile zelene tehnologije, digitalizacija, turizem in trajnostna mobilnost. V ospredju je bila misel, da mora razvoj regije temeljiti na ljudeh – na mladih, podjetnih in povezanih skupnostih. Predsednik sveta regije in župan Kranja Matjaž Rakovec je poudaril: »Naša naloga ni ustvarjati delovna mesta, ampak pogoje, da ta nastajajo. To pa pomeni vlaganje v znanje, infrastrukturo in kakovost bivanja.«

Udeleženci so predstavili številne predloge za prihodnost: od skupnostnih sončnih elektrarn in energetskih zadrug, do “vlaka idej”, ki bi povezal mlade in gospodarstvo. »Zakaj ne bi ustvarili svojega 'vlaka idej', ki povezuje študente in podjetja v skupne projekte?« je predlagala Maja Brelih Lotrič, direktorica podjetja Lotrič meroslovje.

Na forumu so poudarili tudi pomen digitalizacije in razvoja novih panog, ki ustvarjajo priložnosti doma. »Gorenjska je bila v prejšnji državi z močno Iskro pomemben center elektroindustrije. Veliko kompetenc in znanja je ostalo v regiji. Poskrbeti moramo, da se to znanje nadgrajuje in povezuje.« je poudaril Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela in UO GZS Regionalne zbornice Gorenjske.
Z vizijo zelene, pametne in vključujoče regije Gorenjski razvojni forum tako odpira pot novemu obdobju sodelovanja, v katerem sodelujoči želijo, da razvoj ne bo več prepuščen naključju, temveč skupnim ciljem.

Vzorna zelena destinacija, prebojne tehnologije & kariera za mlade

Matjaž Rakovec, predsednik sveta regije in župan Mestne občine Kranj: »Občina ne ustvarja delovnih mest, ustvarja pa pogoje, da ta nastajajo. Naša naloga je graditi kakovostno okolje za življenje ljudi. To pa je tudi najboljša podlaga za uspešno gospodarstvo.«

mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel holdinga in predsednik UO GZS Regionalne zbornice Gorenjske: »Gorenjska je bila v prejšnji državi z močno Iskro pomemben center elektroindustrije. Veliko kompetenc in znanja je ostalo v regiji. Poskrbeti moramo, da se to znanje nadgrajuje in povezuje.«

Jure Meglič, direktor BSC – Regionalne razvojne agencije Gorenjske: »Cilj je, da Gorenjska postane vzorni model zelene destinacije Evrope – kjer turizem ne ogroža okolja, temveč ga varuje in bogati lokalne skupnosti.«

Matevž Frangež, državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: »Organizirati se moramo okrog prebojnih tehnologij – to je priložnost za nove vlečne konje gospodarstva.«

mag. Leon Korošec, podpredsednik skupine Elan: »Privabljanje talentov in demografija sta ključna izziva prihodnosti Gorenjske. Mladi morajo na Gorenjskem videti priložnosti za kariero, življenje in rast.«

Maja Brelih Lotrič, direktorica podjetja Lotrič Meroslovje: »Gorenjski predlagam vlak idej. Med študijem na Finskem smo imeli projekt, ki je nagovarjal, da se inovacije rodijo v gibanju – študenti in podjetja na istem vlaku. Zakaj ne bi tudi mi ustvarili svoj “vlak idej”, ki povezuje mlade in gospodarstvo v konkretne projekte?«

mag. Nejc Gorinšek, predstavnik skupine Cablex: »Zelene tehnologije niso več izbira, ampak nuja. Gorenjska lahko postane vodilna regija na področju energetsko učinkovitih in okolju prijaznih industrijskih rešitev.«

Ksenja Brelih Klincov, direktorica podjetja Niro Steel: »Močna lokalna skupnost razume, da gospodarstvo ustvarja razvoj. Potrebujemo več sodelovanja.«

»Povezana Gorenjska potrebuje Slovenijo, Slovenija pa potrebuje povezano Gorenjsko.«

Dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je v uvodu razprave izpostavil, zakaj bomo morali v prihodnje biti bolj povezani vsi:
"Sistemskega preskoka ne more izvesti vsak po svoje, vsak v svojo smer, ampak je treba to storiti ciljano, čim bolj usklajeno. Zakaj? Ker za pospešen razvoj potrebujemo bistveno bolj specializirana znanja, opremo, infrastrukturo in še posebej močne mreže deležnikov, to je inovacijske ekosisteme, da bi bili lahko globalno konkurenčni.
To ne velja zgolj za posamezno regijo, ampak tudi za Slovenijo kot celoto. Povezana Gorenjska potrebuje Slovenijo, hkrati pa Slovenija potrebuje (povezano) Gorenjsko."

Foto utrinki: https://katjalogarstudio.client-gallery.com/gallery/kovacnica-gorenjski-razvojni-forum