Naravna nesreča, tudi poplava, je eno od temeljnih meril za odobritev odloga ali obročnega plačila davka. Davčni organ lahko poslovnim subjektom dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če sta skupno izpolnjena dva pogoja:

1. davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in

2. odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Pri tem je prvi pogoj izpolnjen, če zavezanec dokaže, da je zaradi naravne nesreče izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov.

Dokaze mora priskrbeti podjetje!

Na Dursu opozarjajo: dokazno breme je na strani davčnega zavezanca. Ta mora k vlogi obvezno priložiti dokazila o oceni škode, ki jo je povzročila naravna nesreča, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.

Katerih davčnih obveznosti se ne da odložiti ali plačati obročno?

Hkrati poudarjajo dvoje:

- gre za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo;

- za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odlog oziroma obročno plačilo. Gre za te obveznosti:

(1) akontacije davka; (2) davčni odtegljaj; (3) prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; (4) prispevki za zdravstveno zavarovanje; (5) obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo; (6) izrečene globe in stroški postopka o prekršku po zakonu, ki ureja prekrške in ki jih izreka davčni organ; (7) obveznosti, ki izhajajo iz postopkov zaradi insolventnosti (po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje).

Kako do vloge? >>> kliknite tukaj