Novice


Arhiv: Zakon o spremembah in dopolnitvah ZMed

Zakon o spremembah in dopolnitvah ZMed.
Obrazložitev Ministrstva za kulturo: "vsebinske rešitve, ki jih prinaša zadevni osnutek zakona, se nanašajo na regulacijo sovražnega govora, določitev roka za vložitev zahteve za objavo popravka, definicijo slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe, obveznost predvajanja slovenske glasbe podnevi med 6. in 22. uro in na nadzor nad izvajanjem zakona. Z osnutkom zakona se popravljajo nekatere vsebinske pomanjkljivosti in nejasnosti, zaradi katerih posameznih določb ni možno dosledno izvajati, na kar so v zadnjih letih opozorili tako pristojni Inšpektorat RS za kulturo in medije oziroma regulator Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS kot tudi sami naslovniki določb."

Zainteresirana javnost lahko svoje odzive, pripombe in predloge pošlje do ponedeljka, 22. junija 2015, na naslov: gp.mk@gov.si.

PREDLOG ZA JAVNO OBRAVNAVO

                                                                                                  

   

                                                                                                          


                                                                                                 

 


                                               PREDLOG ZA JAVNO OBRAVNAVO

                                                             (EVA 2013-3340-0029)

 

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDIJIH

 

 

I. UVOD

 

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

 

Mediji predstavljajo temeljni element vsake demokratične družbe, saj si njenega obstoja in razvoja ni možno predstavljati brez njihovega delovanja. Svoboda izražanja, ki jo v največji meri izvršujejo ravno mediji, pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost, pogojuje njeno sposobnost za nadziranje vseh vej oblasti ter zagotavlja učinkovito delovanje politične opozicije vsakokratni oblasti. Mediji v svoji funkciji »psov čuvajev« opozarjajo na kršitve človekovih pravic in svoboščin in so, sicer neformalno, eden izmed štirih temeljev oblasti, kar je v več primerih potrdila tudi ustavnosodna praksa. Svoboda izražanja na podlagi prvega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenija zato uživa posebno varstvo kot človekova pravica in zahteva od države sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko mediji samostojno izvrševali svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja.

 

Področje medijev je v Republiki Sloveniji v glavnem urejeno z naslednjimi predpisi:

 

1. Zakoni:

 

- Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS in 47/12)

 

- Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11)

 

- Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14)

 

- Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11)

 

2. Podzakonski predpisi:

 

- Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (Uradni list RS, št. 58/01 in 94/02)

 

- Odlok o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01, 115/06, 100/07 in 30/12)

 

- Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 105/01)

 

- Uredba o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/01)

 

- Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige (Uradni list RS, št. 105/01)

 

- Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Uradni list RS, št. 77/02)

 

- Pravilnik o programih posebnega pomena (Uradni list RS, št. 85/02)

 

- Sklep o določitvi seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 18/03)

 

- Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03, 35/04, 34/06 in 1/11)

 

- Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (Uradni list RS, št. 78/06, 4/11 in 8/12)

 

- Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 98/06)

 

- Statut javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 106/06 in 9/12)

 

- Pravilnik o določitvi vizualnega in akustičnega opozorila za programske vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 39/07)

 

- Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo (Uradni list RS, št. 84/13)

 

- Splošni akt o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/06 in 25/07)

 

- Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Uradni list RS, št. 31/12)

 

- Splošni akt o priglasitvi avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 35/12)

 

- Splošni akt o načinu ugotavljanja pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije z analognimi prizemnimi radijskimi ali televizijskimi programi, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 138/06)

 

- Splošni akt o promocijskem umeščanju izdelkov in sponzoriranju (Uradni list RS, št. 44/12)

 

- Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12)

 

Do zadnje velike spremembe medijske zakonodaje je prišlo konec leta 2011, ko je Državni zbor sprejel Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), ki je v slovenski pravni red prenesel evropsko Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. ZAvMS je na ta način razveljavil oziroma posegel v dobršen del Zakona o medijih (ZMed), ki je urejal televizijske programe.

 

Zadnji poskus celovite spremembe tako zakona o javni radioteleviziji v letu 2010 kot tudi krovnega medijskega zakona v letu 2011 pa se je končal z zavrnitvijo na referendumu oziroma že v prvem branju v Državnem zboru.

 

Medijska zakonodaja, na čelu z ZMed, je nujno potrebna temeljite prenove in posodobitve. Ta pa mora temeljiti na nacionalnem strateškem dokumentu, ki bo na podlagi analize obstoječega stanja in primerjalno pravnega pregleda ureditev področja v drugih evropskih državah podal smernice za razvoj medijske krajine v Sloveniji, kar smo kot ključen cilj določili tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017.

 

Predmetni predlog zakona še nima ambicij po celovitem urejanju medijskega področja, ampak želimo z njim popraviti le nekatere vsebinske pomanjkljivosti in nejasnosti, zaradi katerih posameznih določb ni možno dosledno izvajati, na kar so nas v zadnjih letih opozarjali tako pristojni Inšpektorat RS za kulturo in medije (IRSKM) oziroma regulator Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) kot tudi sami naslovniki določb.

 

 

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

 

2.1 Cilji

 

2.2 Načela

 

Predlog zakona ne odstopa od temeljnih načel, na katerih sloni Zakon o medijih, to so zaščita slovenskega jezika, svoboda izražanja, svoboda razširjanja programskih vsebin (iz drugih držav), prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, zaščita otrok in mladoletnikov, zaščita medijskega pluralizma, novinarska avtonomija itd.

 

2.3 Poglavitne rešitve

 

Poglavitne vsebinske rešitve ki jih prinaša predmetni predlog zakona, se nanašajo na:

- regulacijo sovražnega govora;

- določitev roka za vložitev zahteve za objavo popravka;

- definicijo slovenskih avdiovizualnih del in definicijo slovenske glasbe;

- obveznost predvajanja slovenske glasbe podnevi med 6. in 22. uro;

- nadzor nad izvajanjem zakona.

 

Regulacija sovražnega govora:

Z namenom zmanjšanja pojavov sovražnega govora, zlasti na spletnih medijih, se s predlagano rešitvijo razširja odgovornost odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora prav tako oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen.

 

Določitev roka za vložitev zahteve za objavo popravka:

S predlogom zakona se določa rok za vložitev zahteve za objavo popravka. Objava popravka se tako lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila. Zadevno spremembo je zahtevalo ustavno sodišče v odločbi št. U-I-95/09-14 z dne 21. 10. 2010. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je drugi odstavek 26. člena ZMed v neskladju z Ustavo, da mora Državni zbor Republike Slovenije ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije in da se do odprave ugotovljenega neskladja objava popravka lahko zahteva v tridesetih dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najkasneje v treh mesecih od objave obvestila.

 

Definicija slovenskih avdiovizualnih del:

Predlog zakona določa novo definicijo slovenskih avdiovizualnih del, ki je za razliko od veljavne žanrsko oziroma vsebinsko nevtralna ter zapisana mnogo jasneje in določneje. Za slovenska avdiovizualna dela bodo tako po novem štela dela, ki bodo hkrati izpolnjevala naslednja pogoja:

– so filmi, nanizanke, nadaljevanke ali druga avdiovizualna dela, ki predstavljajo zaključena avtorska dela;

– so izvorno producirana v slovenskem jeziku, oziroma v madžarskem ali italijanskem jeziku, če so namenjena madžarski ali italijanski narodni skupnosti, ki živita na območju Republike Slovenije.

 

Definicija slovenske glasbe:

Predlog zakona podaja novo definicijo slovenske glasbe, in sicer po vzoru izvirne ureditve iz Zakona o medijih iz leta 2001. Za slovensko glasbo tako štejejo vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora.

 

Obveznost predvajanja slovenske glasbe podnevi med 6. in 22. uro:

Predlog zakona uvaja novi 86.a člen, ki z namenom predvajanja slovenske glasbe podnevi, kot je bil vedno osnovni namen zadevne ureditve, ustrezno dopolnjuje obveznost doseganja deleža slovenske glasbe. Predlagana rešitev tako določa, da mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa, razen tistih, ki so namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti, delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe.

 

Nadzor nad izvajanjem zakona:

Predlagana rešitev prenaša vodenje inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora nad izvajanjem tega zakona iz pristojnosti Ministrstva za kulturo na AKOS, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje zakonskih določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena, programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe, ter programskih zahtev, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju svojega programa. Predlagana ureditev je smiselna, saj AKOS na zadevnih področjih že sedaj opravlja strokovno nadzorstvo, pri čemer pa nima možnosti inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora. S predlagamo rešitvijo se bodo zato postopki nadzora bistveno poenostavili in pospešili, hkrati pa se bo zagotovila tudi večja učinkovitost postopkov nadzora. Predlagana ureditev sledi rešitvi, kot smo jo ob implementaciji evropske Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah uredili v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, kjer inšpekcijski in prekrškovni nadzor že v celoti opravlja AKOS.

 

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

 

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

 

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

 

Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v državnem proračunu.

 

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

 

5.1 Prikaz ureditve področja zagotavljanja deležev nacionalne glasbe:

 

Francija:

V Franciji morajo na podlagi Zakona št. 86-1067 iz leta 1986 o svobodi izražanja[1] radijske postaje oddajati določen delež francoske glasbe. Delež glasbenih del v francoščini (oz. regionalnih dialektih, ki se govorijo v Franciji) mora obsegati najmanj 40 odstotkov radijskega programa (v delu programa, ki je namenjen zabavni glasbi ter emitiranem v »udarnih« terminih), najmanj polovica tega programa v francoskem jeziku pa mora vključevati nove talente ali nove produkcije.

 

Visoki svet za avdiovizualne medije (Conseil supérieur de l'audiovisuel) pa lahko določi tudi drugačna razmerja, in sicer v primeru:

- radijskih postaj, specializiranih za razvoj glasbene dediščine: 60 odstotkov francoske (frankofonske) produkcije, od tega lahko do 10 odstotkov novih produkcij ter v povprečju vsaj en nov naslov na uro;

- radijskih postaj, specializiranih za spodbujanje mladih talentov: 35 odstotkov francoske produkcije, od tega najmanj 25 odstotkov novih talentov.

 

Francoska glasba je definirana kot glasba francoskega izraza (expression francaise). Definirana je tudi:

- »nova produkcija«/nouvelle production: vsaka diskografska stvaritev v obdobju šestih mesecev od datuma prvega predvajanja na enem izmed radijev Ipsos Music;

- »novi oz. mladi talenti«/nouveau talent (novi ustvarjalci): vsak umetnik, ki pred svojim novim posnetkom še ni dosegel dveh zlatih albumov (50.000 plošč) ali izdal svoje prve plošče od leta 1974.

 

Te zahteve veljajo za zasebne radie, ne pa za Radio France. Ta mora v svojih razvedrilnih programih nameniti večinski prostor izvirni francoski pesmi (chanson d'expression francaise) in spodbujati nove talente.

 

Hrvaška:

Hrvaški Zakon o elektronskih medijih[2] v 39. členu določa, da mora biti obseg hrvaške glasbe najmanj 20 odstotkov dnevnega glasbenega programa, predvidenega s programsko shemo radijskega

programa. Ta določba pa se ne nanaša na specializirane radijske postaje.

 

Zakon o elektronskih medijih ne podaja definicije hrvaške glasbe.

 

V primeru javnega servisa pa Zakon o Hrvaški radioteleviziji (HRT)[3] v 12. členu določa, da mora

biti obseg hrvaške glasbe najmanj 40 odstotkov celotne predvajane glasbene vsebine. Hrvaška

glasba je glasba hrvaških glasbenih avtorjev in/ali glasbenih izvajalcev.

 

Madžarska:

21. člen madžarskega Zakona o medijih in medijskih storitvah iz leta 2010[4] določa, da mora biti v linearnih radijskih medijskih storitvah najmanj 35 odstotkov letnega oddajnega časa, namenjenega za oddajanje glasbenih del, namenjeno za oddajanje madžarskih glasbenih del.

 

V povprečju mora biti vsako leto najmanj 25 odstotkov madžarskih glasbenih programskih vsebin, ki se predvajajo v linearnih radijskih medijskih storitvah, sestavljenih iz glasbenih del, izdanih v zadnjih petih letih, ali iz zvočnih zapisov, proizvedenih v zadnjih petih letih.

 

Zakon o medijih in medijskih storitvah definicije madžarske glasbe ne podaja.

 

Nizozemska:

Na Nizozemskem je delež nizozemske glasbe predpisan za javni Radio 2, in sicer mora 35 odstotkov popularne glasbe med 7. in 19. uro predstavljati tista glasba, ki je nastala na Nizozemskem.[5]

 

Portugalska:

Na podlagi portugalskega Zakona o radiu[6] se minimalni delež predvajane lokalne glasbe giblje med 25 in 40 odstotki. Najmanj 60 odstotkov tega deleža mora predstavljati glasba, napisana ali peta v portugalskem jeziku, ki jo izvajajo avtorji iz EU. Najmanj 35 odstotkov tega deleža mora predstavljati glasba, proizvedena v zadnjih 12 mesecih.[7]

 

Avstralija:

Na podlagi zakona in samoregulatornega kodeksa za komercialne in skupnostne programe je za radijske programe, namenjene predvajanju aktualno-popularne glasbe, »mainstream« rocka in alternativne glasbe določen 25 odstotni delež avstralske glasbe. Ena četrtina tega deleža mora predstavljati nova glasba. Za preostale zvrsti glasbe je določen manjši delež. V primeru predvajanja jazz glasbe je naprimer predpisan pet odstotni delež avstralske jazz glasbe. Deleži se morajo zagotavljati ob delavnikih, izključno med 6. in 18. uro.[8]

 

Kanada[9]:

V Kanadi morajo tako francosko kot angleško govoreče radijske postaje zagotoviti, da najmanj 35 odstotkov tedensko predvajane popularne glasbe predstavlja kanadska glasba. Komercialne radijske postaje morajo poleg tega zagotoviti, da najmanj 35 odstotkov popularne glasbe, predvajane med 6. in 18. uro od ponedeljka do petka, predstavlja kanadska glasba.

 

V primeru satelitskega radia se delež kanadske glasbe upošteva glede na celoten naročniški paket. Izdajatelji satelitskih radijskih programov morajo ponuditi minimalno število kanadskih kanalov z najmanj 85 odstotnim deležem kanadskih vsebin prek svojih storitev.

 

Na francosko govorečih radijskih postajah mora najmanj 65 odstotkov tedensko predvajane popularne glasbe predstavljati glasba v francoskem jeziku. Komercialne postaje morajo poleg tega tudi zagotoviti, da vsaj 55 odstotkov popularne glasbe, ki se predvaja v času med 6. in 18. uro od ponedeljka do petka, predstavlja glasba v francoskem jeziku.

 

Deleži za predvajanje vokalne glasbe v francoskem jeziku so namenjeni spodbujanju razvoja na francoskem jeziku temelječe glasbene industrije v Kanadi in zagotavljanju francoskemu delu prebivalstva v Kanadi dostopa do glasbe, ki odraža njihovo kulturo.

 

5.2 Prikaz ureditve področja zagotavljanja deležev nacionalne avdiovizualne produkcije:

 

Francija:

Z Odlokom št. 90-66 iz leta 1990 za izvajanje Zakona št. 86-1067[10] so določena splošna načela, ki se nanašajo na kinematografsko in avdiovizualno produkcijo, ki jih morajo upoštevati uredniki televizijskih programov. Urednik televizijskega programa mora tako v skupnem času letne distribucije avdiovizualnih del zagotoviti vsaj:

- 60 odstotkov časa za oddajanje evropskih del in

- 40 odstotkov časa za oddajanje francoskih del.

 

Hrvaška:

Zakon o elektronskih medijih[11] v 40. členu definira hrvaška avdiovizualna dela kot dela, izvorno producirana v hrvaškem jeziku, ali dela, namenjena narodnim manjšinam v njihovem jeziku, ter dela hrvaške kulturne dediščine. Podrobnejšo definicijo določi v pravilniku Svet za elektronske medije. Delež hrvaških avdiovizualnih del ni določen.

 

Izdajatelji televizijskih programov si morajo skladno z 42. členom zakona o elektronskih medijih prizadevati, da evropska avdiovizualna dela predstavljajo večinski del njihovega letnega oddajnega časa. Izdajatelj, ki deleža ne uspe doseči, mora vsako leto povečati delež evropskih del glede na prejšnje leto, pri čemer začetni delež znaša najmanj 20 odstotkov. Izdajatelji si morajo prav tako prizadevati, da delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov znaša najmanj 10 odstotkov letnega oddajnega časa, pri čemer mora biti najmanj polovica del izdelanih v zadnjih petih letih. Če deleža ne doseže, mora vsako leto povečati delež glede na prejšnje leto.

 

Zakon o Hrvaški radioteleviziji[12] v 10. členu določa, da je HRT dolžna zagotoviti, da evropska dela predstavljajo večinski del njenega letnega oddajanja. Pri tem je HRT dolžna predvajati najmanj 40 odstotkov evropskih del, prvotno v hrvaščini, na vsakem splošnem televizijskem programskem kanalu HRT.

 

Islandija:

Z islandskim zakonom o medijih[13] je predpisan skupni delež islandskih in drugih evropskih programskih vsebin. Ponudniki medijskih storitev, ki razširjajo avdiovizualne vsebine na linearen način, si morajo tako prizadevati za večinski delež islandskih in drugih evropskih programskih vsebin v svojem oddajnem času.

 

Ponudniki medijskih storitev na zahtevo morajo v največji možni meri s primernimi ukrepi zagotoviti, da islandska in druga evropska dela tvorijo izstopajoč oziroma opazen delež vseh ponujenih del.

Ponudniki medijskih storitev, ki razširjajo avdiovizualne vsebine na linearen način, morajo v največji možni meri zagotoviti, da je najmanj 10 odstotkov njihovega letnega oddajnega časa ali najmanj 10 odstotkov letnega programskega proračuna namenjeno evropskim delom, ki so jih ustvarili neodvisni producenti.

 

Madžarska:

Na podlagi 20. člena madžarskega Zakona o medijih in medijskih storitvah[14] mora ponudnik medijskih storitev nameniti več kot polovico letnega oddajnega časa linearnih avdiovizualnih medijskih storitev za oddajanje evropskih del in več kot tretjino oddajnega časa za oddajanje madžarskih del.

 

Najmanj 10 odstotkov letnega celotnega oddajnega časa linearnih avdiovizualnih medijskih storitev mora biti namenjeno za oddajanje evropskih del in vsaj 8 odstotkov oddajnega časa za oddajanje madžarskih del, naročenih s strani neodvisne produkcijske hiše ali kupljenih od neodvisne produkcijske hiše v obdobju petih letih od produkcije.

 

Več kot četrtina celotne dolžine programskih vsebin na zahtevo, ki so na voljo v danem koledarskem letu, morajo biti evropska dela, vsaj 10 odstotkov pa madžarska dela.

 

Izvajalec javne medijske storitve je dolžan v skupnem letnem oddajnem času linearnih avdiovizualnih medijskih storitev nameniti:

- več kot 60 odstotkov oddajnega časa za oddajanje evropskih del;

- več kot polovico letnega oddajnega časa za oddajanje madžarskih del;

- več kot 15 odstotkov letnega oddajnega časa za oddajanje evropskih del, naročenih s strani neodvisne produkcijske hiše ali kupljenih od neodvisne produkcijske hiše v obdobju petih letih od produkcije.

 

Nizozemska:

Nizozemski zakon o medijih[15] v 2.122 členu določa, da mora vsak televizijski kanal nacionalnega ali regionalnih javnih servisov pri načrtovanju programa vključevati najmanj 50 odstotkov izvirno nizozemske (Dutch) in frizijske produkcije (frizijska manjšina). Izvzeti so reklamni programi, predvajanja vsebin verskih organizacij, političnih strank ali vlade. V posebnih primernih lahko pristojna agencija (Het Commissariaat) odobri še dodatne izjeme (v celoti ali delno).

 

Glede komercialnih televizijskih programov pa Zakon o medijih v 3.24 členu opredeljuje, da morajo ti vsebovati najmanj 40 odstotkov izvirno nizozemske in frizijske produkcije. Tudi tukaj lahko pristojna agencija odobri izjeme.

 

Portugalska:

Na podlagi portugalskega Zakona o televiziji[16] morajo televizijski programi z nacionalno pokritostjo, razen tistih, kjer narava in tematska vsebina ne dopušča takšnega pristopa, nameniti najmanj 50 odstotkov svojega oddajnega časa za predvajanje programskih vsebin v izvornem portugalskem jeziku, 20 odstotkov oddajnega časa pa za »ustvarjalne programske vsebine«, izvorno producirane v portugalskem jeziku. Zadevni deleži so lahko do največ 25 odstotkov zapolnjeni s programskimi vsebinami iz drugih portugalsko govorečih držav. Zadevni deleži se ne smejo zagotoviti izven terminov najvišje gledanosti.

 

Televizijski programi morajo nameniti večinski delež svojega oddajnega časa za evropska avdiovizualna dela, najmanj 10 odstotkov svojega oddajnega časa pa za evropska dela, mlajša od petih let, ki so jih ustvarili neodvisni producenti.

 

 

6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

 

6.1 Presoja administrativnih posledic

 

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Predlog zakona nima posledic v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov.

 

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Predlog zakona nima posledic pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov.

 

6.2 Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, in sicer za:

Predlog zakona nima posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki.

 

6.3 Presoja posledic za gospodarstvo, in sicer za:

Predlog zakona nima posledic za gospodarstvo.

 

6.4 Presoja posledic za socialno področje, in sicer za:

Predlog zakona nima posledic za socialno področje.

 

6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega načrtovanja, in sicer za:

Predlog zakona nima posledic za dokumente razvojnega načrtovanja.

 

6.6 Presoja posledic za druga področja:

Predlog zakona nima posledic za druga področja.

 

6.7 Izvajanje sprejetega predpisa:

 

a) Predstavitev sprejetega zakona:

Ministrstvo za kulturo bo sprejeti zakon predstavilo širši javnosti, in sicer prek medijev, javne

predstavitve, predstavitve na spletni strani ipd.

 

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa:

Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa bosta zagotavljala Ministrstvo za kulturo oziroma Inšpektorat RS za kulturo in medije ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.

 

Na področju civilne družbe, ki zadeva medije, že delujejo novinarska strokovna združenja, gospodarsko-interesna združenja izdajateljev medijev, operaterjev, oglaševalcev itd.

 

6.8 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona

/

 

7. Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona:

/

 

8. Navedba, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles

/

 

 II. BESEDILO ČLENOV

 

1. člen

 

V Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12) se na koncu tretjega odstavka 18. člena doda besedilo, ki se glasi:

 

»Odgovorni urednik odgovarja tudi za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen.«

 

 

2. člen

 

Drugi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:

 

»(2) Objava popravka se lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila.«

 

 

3. člen

 

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Lastna produkcija

67. člen

 

(1) Za programske vsebine, nastale v lastni produkciji, štejejo informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, zabavne, kulturno-zabavne, športne, otroško-mladinske, verske in druge izvirne programske vsebine, katerih producent je izdajatelj programa sam ali pa so bile izdelane po njegovem naročilu in za njegov račun.

 

(2) Če je pri izdelavi programskih vsebin sodelovalo več izdajateljev z vložki, se v delež lastne produkcije vsakemu šteje sorazmeren delež vložka.


(3) Oglasi, vključno z radijsko in TV-prodajo, ter neplačana obvestila (videostrani) ne štejejo za programske vsebine, nastale v lastni produkciji.

(4) Pristojno ministrstvo s podzakonskim aktom določi podrobnejša merila za opredelitev programskih vsebin iz tega člena.«

 

 

4. člen

 

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Slovenska avdiovizualna dela

68. člen

 

(1) Za slovenska avdiovizualna dela po tem zakonu štejejo dela, ki hkrati izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

– so filmi, nanizanke, nadaljevanke ali druga avdiovizualna dela, ki predstavljajo zaključena avtorska dela;

– so izvorno producirana v slovenskem jeziku, oziroma v madžarskem ali italijanskem jeziku, če so namenjena madžarski ali italijanski narodni skupnosti, ki živita na območju Republike Slovenije.

 

(2) Republika Slovenija v skladu s 4. in 110. členom tega zakona podpira vzpostavitev in postopni razvoj slovenske avdiovizualne industrije in spodbuja ustvarjanje slovenskih avdiovizualnih del.

(3) Slovensko avdiovizualno delo je izvorno producirano v slovenskem jeziku, kadar se v izvirni verziji tega dela uporablja izključno ali večinoma slovenski jezik, in sicer v govorjeni ali pisani obliki.

 

(4) Slovensko avdiovizualno delo je namenjeno madžarski ali italijanski narodni skupnosti, ki živita na območju Republike Slovenije, če izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

– njegova vsebina se nanaša neposredno na življenje te narodne skupnosti;

– to delo je večinoma posneto na območju, kjer živi narodna skupnost;

– pri produkciji tega dela so večinoma sodelovali prebivalci na območju, kjer živi narodna skupnost;

– to delo je nastalo po naročilu in za račun izdajatelja medija, ki ima sedež na območju, kjer živi narodna skupnost.

 

(5) Izrazi film, nanizanka, nadaljevanka in avdiovizualno delo imajo pomen, kot jih določajo predpisi s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Izraz avtorsko delo ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.

 

(6) V dvomu, ali gre za slovensko avdiovizualno delo po tem zakonu, odloči pristojni minister.«

 

5. člen

 

Za 85. členom se doda novi 85.a člen, ki se glasi:

 

»85.a člen

 

(1) V delež lastne produkcije iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko vštevajo tudi premiere in prve ponovitve slovenskih avdiovizualnih del iz 68. člena tega zakona.

 

(2) V delež lastne produkcije iz tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko všteva tudi največ 20 odstotkov deleža slovenske glasbe iz 86. člena tega zakona.«

 

 

6. člen

 

Za 86. členom se doda novi 86.a člen, ki se glasi:

 

»86.a člen

 

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe.

(2) Za slovensko glasbo po tem zakonu šteje:

– vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku;

– vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku;

– instrumentalna glasba slovenskega izvora.

 

(3) Vokalna oziroma vokalno-instrumentalna glasba sta izvajani v slovenskem jeziku, kadar se v peti oziroma govorjeni obliki izvajata izključno ali večinoma v slovenskem jeziku.

 

(4) Instrumentalna glasba je slovenskega izvora, kadar jo je ustvaril slovenski avtor.

 

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za radijske in televizijske programe, ki so namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti.«

 

 

7. člen

 

Za 87. členom se doda novi 87.a člen, ki se glasi:

 

»87.a člen

 

V delež slovenskih avdiovizualnih del iz prejšnjega člena se lahko vštevajo tudi avdiovizualna dela, ki so bila sofinancirana z javnimi sredstvi Republike Slovenije z namenom uresničevanja javnega interesa na področju kulture.«

 

 

8. člen

 

108. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Inšpekcijski in prekrškovni nadzor nad izvajanjem zakona

108. člen

 

(1) Inšpekcijski in prekrškovni nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo, razen če nadzor po tem zakonu izvaja agencija.

 

(2) Agencija izvaja inšpekcijski in prekrškovni nadzor nad izvajanjem:

– zakonskih določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena (3. oddelek drugega poglavja);
– programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe (5. oddelek drugega poglavja);
– programskih zahtev, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju svojega programa (3. in 4. alinea prvega odstavka 106. člena).

(3) Pooblaščena oseba agencije, kot jo določa zakon, ki ureja elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba agencije), ali pristojna inšpektorica oziroma pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor) ima v primeru kršitev določb tega zakona, če ta zakon ne določa drugače, pravico in dolžnost:

– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na način in v roku, ki ga sam določi;

– izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških;

– naznaniti kaznivo dejanje ali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

– predlagati drugemu pristojnemu organu sprejem ukrepov.

 

(4) Če izdajatelj v roku, ki ga določi pooblaščena oseba agencije ali pristojni inšpektor, ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, lahko pooblaščena oseba agencije ali pristojni inšpektor z odločbo, če je to potrebno, do odprave nepravilnosti oziroma dokler je to potrebno, prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, ki jih izdajatelj uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali.

 

(5) Agencija lahko v primeru kršitev določb oziroma neizvajanja zahtev in omejitev iz drugega odstavka tega člena v okviru inšpekcijskega nadzora:

– začasno odvzame dovoljenje izdajatelju;

– odvzame dovoljenje izdajatelju.

 

(6) Agencija s splošnim aktom določi metodologijo nadzorstva, s katero podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 5. in 3. oddelka drugega poglavja ter 3. in 4. alinee prvega odstavka 106. člena tega zakona. Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi tudi druga vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb tega zakona iz njene pristojnosti.

 

(7) V postopkih nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo inšpekcijski nadzor in prekrške, če s tem zakonom ni drugače določeno.«

 

9. člen

 

109. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Hramba posnetkov

109. člen

 

(1) Izdajatelji radijskih programov morajo najmanj 30 dni hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah. V primeru tehnične okvare, ki je povzročila prekinitev snemanja, je izdajatelj o tem dolžan nemudoma obvestiti agencijo.

 

(2) Izdajatelji radijskih programov morajo za potrebe nadzora kopije posnetkov iz prejšnjega odstavka izročiti agenciji najpozneje v osmih dneh od prejema njene pisne zahteve.

 

(3) S splošnim aktom iz šestega odstavka prejšnjega člena agencija določi tudi tehnične značilnosti in opremo posnetkov.

 

(4) Hrambo posnetkov za televizijske programe ureja poseben zakon.«

 

 

10. člen

 

Za 109. členom se doda novi 109.a člen, ki se glasi:

 

»Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov

109.a člen

 

Agencija predlaga pristojnemu ministrstvu strategijo razvoja radijskih in televizijskih programov.«

 

 

11. člen

 

129. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»129. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik:
– če se po njegovem mediju z oglaševanjem prizadene spoštovanje človekovega dostojanstva; spodbujajo rasna, spolna ali narodnostna diskriminacija in verske ali politične nestrpnost; spodbujajo dejanja, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine; žalijo verska ali politična prepričanja; škodi interesom uporabnikov (tretji odstavek 47. člena);
– če razširja oglase, katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci ali v katerih nastopajo otroci in vsebujejo prizore nasilja, pornografije ali drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok (prvi odstavek 49. člena);
– če razširja oglase, s katerimi se spodbujajo otroci k nakupu izdelkov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti ali s katerimi se spodbujajo otroci, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup izdelkov ali storitev ali s katerimi se spodbuja izkoriščanje posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe ali s katerimi se neupravičeno prikazujejo otroci v nevarnih situacijah (drugi odstavek 49. člena).

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenije, če predvaja oglaševalske vsebine na način, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona, ali če oglaševalske vsebine predvaja na tretjem programu Radia Slovenija (drugi odstavek 94. člena).

 

(3) Z globo, določeno v prvem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek izdajatelj tiskane ali elektronske publikacije, ki je pravna oseba, ali izdajatelj tiskane ali elektronske publikacije, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki ponuja pornografske vsebine v tiskanih publikacijah oziroma na oglasnih površinah tako, da jih lahko otroci in mladoletniki vidijo in kupijo, v elektronskih publikacijah pa pornografske vsebine niso omejene s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito tako, da otroci in mladoletniki do njih ne morejo dostopati (osmi odstavek 84. člena).

 

(4) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj elektronske ali tiskane publikacije, ki je fizična oseba, ali druga fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(5) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je državni organ, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samoupravna lokalna skupnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

 

(6) Z globo, določeno v četrtem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

12. člen

 

130. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»130. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:

– če oglaševalske vsebine v njegovem mediju niso povsem jasno prepoznavne in posebej ločene od drugih programskih vsebin medija (tretji odstavek 46. člena) ali če neodplačno objavljeni oglasi niso posebej označeni kot taki (četrti odstavek 46. člena);

– če prikrito oglašuje (prvi odstavek 47. člena) ali če uporablja tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin (drugi odstavek 47. člena);

– če oglašuje alkoholne pijače po medijih ali na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, razen če zakon ne določa drugače (četrti odstavek 47. člena);

– če kot naročnik oglasa vpliva na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija (drugi odstavek 50. člena);

– če po radijskem ali televizijskem programu predvaja oglase v nasprotju s 93. členom tega zakona;

– če pri razširjanju oglaševalskih vsebin po računalniških povezavah, katerega namen je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh povezav, jasno ne označi vsake pobude za sklenitev pogodbe ali če potencialnega pogodbenega partnerja nedvoumno ne opozori na finančne posledice, ki zanj izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe (117. člen);

– če kot sponzor televizijskih programov izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin ali produkcije avdiovizualnih del (drugi odstavek 52. člena);

– če kot sponzor vpliva na sponzorirane vsebine in njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem omejuje uredniško neodvisnost medija (prvi odstavek 53. člena);

– če razširja sponzorirane vsebine, ki spodbujajo prodajo oziroma nakup ali dajanje v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev (drugi odstavek 53. člena);

– če v nasprotju z zakonom razširja sponzorirana poročila, aktualne ali druge informativne programske vsebine (prvi odstavek 55. člena);

– če vsake sponzorirane programske enote ne označi jasno kot takšne, z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka (drugi odstavek 55. člena).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba državnega organa ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

13. člen

 

131. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»131. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik:

– če skupni obseg oglasov, TV-prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v radijskem ali televizijskem programu v nasprotju s tem zakonom presega 20 odstotkov dnevnega oddajnega časa ali 20 odstotkov v celi uri (prvi odstavek 97. člena) ali če skupni obseg oglasov, v katerem niso vključene TV-prodaja in druga plačana obvestila v nasprotju s tem zakonom v televizijskem programu presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa (drugi odstavek 97. člena);

– če skupno trajanje prodajnih TV-oken v dnevnem oddajnem času njegovega programa presega tri ure na dan ali če je število prodajnih TV-oken na dan večje od osem ali če niso jasno označena jot prodajna TV-okna, z optičnimi in akustičnimi znaki (četrti odstavek 97. člena).

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenija, če v svojem programu predvaja oglase in druga plačana obvestila v skupnem obsegu, ki presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če v svojem programu predvaja oglase v skupnem obsegu, ki presega deset odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če delež oglasov in drugih plačanih obvestil v njenem programu v okviru cele ure preseže 12 minut, v času med 18. in 23. uro pa 9 minut na uro (prvi, drugi in tretji odstavek 98. člena).

 

(3) Z globo, določeno v prvem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek izdajatelj lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, če obseg oglasov in drugih plačanih obvestil v njegovem programu presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa ali 12 minut na uro ali če v svojem programu predvaja radijsko ali TV-prodajo (peti in šesti odstavek 98. člena).

 

(4) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

(5) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

 

(6) Z globo, določeno v četrtem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

 

(7) Z globo, določeno v četrtem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz tega člena.«

 

 

14. člen

 

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»132. člen

 

(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik:

če v nasprotju s tem zakonom ime njegovega medija ali njegovih rubrik oziroma oddaj ni v slovenskem jeziku (prvi odstavek 5. člena);

če ne razširja programskih vsebin v slovenskem jeziku ali če jih v nasprotju z zakonom razširja brez ustreznega prevoda v slovenščino (četrti odstavek 5. člena) ali če ne razširja v skladu s tem zakonom oglasov v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu (prvi odstavek 51. člena);

– če razloga oziroma namena razširjanja programskih vsebin v tujem jeziku posebej ne opredeli na vidnem mestu nosilca teh vsebin z razvidnimi grafičnimi, optičnimi ali akustičnimi znaki v slovenskem jeziku (šesti odstavek 5. člena);
– če pred začetkom izvajanja dejavnosti ne priglasi medija pri pristojnem ministrstvu (prvi odstavek 12. člena) ali razširja programske vsebine prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu (prvi odstavek 16. člena);
– če izdaja radijski ali televizijski program brez dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (prvi odstavek 105. člena) ali med trajanjem njegovega preklica (šesti odstavek 105. člena);
– če na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno ne objavi nujnega sporočila v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ali varnosti države (25. člen);
– če vsako leto najpozneje do konca februarja Uradnemu listu Republike Slovenije ne sporoči predpisanih podatkov iz prvega odstavka 64. člena tega zakona ali če v 30 dneh od njihovega nastanka ne sporoči spremembe teh podatkov (drugi odstavek 64. člena);
– če v nasprotju s tem zakonom razširja programske vsebine drugih medijev po računalniških povezavah (drugi odstavek 116. člena).

 

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

15. člen

 

133. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»133. člen

 

(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:

– če kot izdajatelj, ki je uveljavil pravico do kratkega poročanja, ne omogoči izdajatelju, ki dogodka ni mogel posneti, enkratne uporabe svojega posnetka (šesti odstavek 74. člena);

– če kot operater ne razširja v skladu z zakonom programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (prvi odstavek 112. člena) ali če ne razširja v skladu z zakonom radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (drugi odstavek 112. člena);

– če kot operater omogoči izdajatelju, ki spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, razširjanje radijskega ali televizijskega programa, če program ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu (četrti odstavek 112. člena);

– če kot operater prizemeljskega digitalnega omrežja v skladu s tem zakonom na posameznem območju Republike Slovenije ne razširja pod enakimi pogoji radijskih in televizijskih programov, ki imajo dovoljenje iz 104.a člena tega zakona (četrti odstavek 114.a člena);

– če kot operater ne oblikuje programskega sveta v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 114. člena) ali če v programski svet ne imenuje članov v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 114. člena);
– če kot operater razširja radijski ali televizijski program, za katerega njegov izdajatelj nima dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (prvi odstavek 105. člena) ali mu je bilo dovoljenje začasno preklicano (šesti odstavek 105. člena);

– če kot operater prizemeljskega digitalnega omrežja razširja radijski ali televizijski program, ki nima dovoljenja iz 104.a člena tega zakona za območje, ki ga pokriva operater prizemeljskega digitalnega omrežja s svojim signalom.

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenija, če ne omogoča neodplačnega razširjanja radijskih in televizijskih programov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 114.a člena tega zakona.

 

(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

(4) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(5) Z globo, določeno v tretjem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

16. člen

 

134. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»134. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik, če delež slovenskih avdiovizualnih del v njegovem televizijskem programu ne obsega najmanj pet odstotkov letnega oddajnega časa (drugi odstavek 87. člena v povezavi z drugim odstavkom 157. člena).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

17. člen

 

135. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»135. člen


(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenija:
– če slovenska avdiovizualna dela na 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija skupaj ne obsegajo najmanj 25 odstotkov letnega oddajnega časa ali če ene četrtine tega deleža niso ustvarili neodvisni producenti (drugi odstavek 92. člena);
– če avdiovizualna dela neodvisnih producentov ne zajemajo najmanj deset odstotkov letnega oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (tretji odstavek 92. člena).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«

 

 

18. člen

 

136. člen se spremeni tako, da se glasi:


»136. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju s tem zakonom delež lastne produkcije ne obsega najmanj 20 odstotkov dnevnega oddajnega časa njegovega televizijskega programa, od tega najmanj 60 minut med 18. in 22. uro (prvi odstavek 85. člena), ali če v nasprotju s tem zakonom vsebine lastne produkcije ne obsegajo najmanj 30 odstotkov dnevnega oddajnega časa njegovega radijskega programa (tretji odstavek 85. člena).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

19. člen

 

137. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»137. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– če kot izdajatelj radijskega programa v nasprotju s tem zakonom izvaja tudi televizijsko dejavnost ali če kot izdajatelj televizijskega programa izvaja tudi radijsko dejavnost (59. člen);
– če je kot operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, v nasprotju s tem zakonom hkrati tudi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa ali če razširja programske in oglaševalske vsebine (61. člen).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

20. člen

 

138. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»138. člen

 

(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek novinar ali voditelj televizijskih poročil, ki nastopa v oglaševanju (prvi odstavek 99. člena).

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek novinar ali voditelj poročil radijskih programov RTV Slovenija (drugi odstavek 99. člena).«

 

 

21. člen

 

139. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»139. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je pravna oseba, ali izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je samostojni podjetnik posameznik, če v njegovem programu slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev ne znaša najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe (prvi odstavek 86. člena), oziroma v primeru radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena najmanj 25 odstotkov (drugi odstavek 86. člena).

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenija, če delež slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v vsakem njenem posameznem programu ne znaša najmanj 40 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe (drugi odstavek 86. člena).

 

(3) Z globo, določeno v prvem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je pravna oseba, ali izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je samostojni podjetnik posameznik, v programu katerega v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro delež slovenske glasbe ne obsega najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe (prvi odstavek 86.a člena).

 

(4) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

 

(5) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

 

(6) Z globo, določeno v četrtem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

22. člen

 

140. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»140. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj splošno-informativnega tiskanega dnevnika ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot 20 odstotni lastniški delež ali več kot 20 odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, če je ob tem tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ali pa opravlja radijsko ali televizijsko dejavnost (prvi odstavek 56. člena) ali če ima ob tem več kot 20 odstotni lastniški delež ali več kot 20 odstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).

 

(2) Z globo 800 eur se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika ali druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

23. člen

 

141. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»141. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v premoženju tega izdajatelja več kot 20 odstotni lastniški delež ali več kot 20 odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, tudi če je izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika (drugi odstavek 56. člena) ali če ima ob tem več kot 20 odstotni lastniški delež ali več kot 20 odstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ali odgovorna oseba druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

24. člen

 

142. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»142. člen

 

(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek oglaševalska organizacija ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v premoženju oglaševalske organizacije več kot 10 odstotni lastniški delež ali več kot 10 odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, če je ob tem tudi izdajatelj ali ustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali če ima več kot 20 odstotni lastniški delež ali več kot 20 odstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa (60. člen).

 

(2) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba oglaševalske organizacije ali druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

25. člen

 

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»143. člen

 

(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot organizator pomembne prireditve in drugega dogodka, ki je dostopen javnosti, izdajatelju radijskega ali televizijskega programa ne omogoči, da v skladu s tem zakonom uveljavi pravico do kratkega poročanja (prvi odstavek 74. člena).

 

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

26. člen

 

144. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»144. člen

 

(1) Z globo 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek operater, ki je pravna oseba, ali operater, ki je samostojni podjetnik posameznik:
– če ne priglasi pristojnemu ministrstvu imena in zvrsti vsakega programa, ki ga prenaša in oddaja po svojem telekomunikacijskem sistemu, ali ga ne obvesti o vsaki spremembi teh podatkov v osmih dneh po vključitvi ali izključitvi programa oziroma po nastali spremembi (prvi odstavek 113. člena);
– če ne pošlje pristojnemu ministrstvu v 15 dneh od sklenitve kopije vsake veljavne pogodbe ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost avtorskopravnih razmerij z imetniki pravic do programov, ki jih prenaša in oddaja (drugi in tretji odstavek 113. člena), ali če ne obvesti pristojnega ministrstva o vsaki spremembi ali prenehanju veljavnosti posamezne pogodbe oziroma dokumenta iz 113. člena v določenem roku (četrti odstavek 113. člena);
– če ne pošlje pristojnemu ministru v vednost notranjega pravnega akta ali akta o imenovanju programskega sveta ter spremembe teh aktov najpozneje v desetih dneh od njihovega nastanka (tretji odstavek 114. člena).

 

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba operaterja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba operaterja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek operater, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

27. člen

 

145. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»145. člen

 

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik:

– če v 15 dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja ne prijavi spremembe podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali o prenehanju delovanja (prvi odstavek 14. člena);

– če pristojnemu ministrstvu ne da drugih podatkov, kadar jih le-to zahteva zaradi izvajanja veljavnih predpisov s področja medijev (drugi odstavek 14. člena);

– če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa vsako leto do konca meseca marca agenciji ne pošlje pisnega poročila o izvajanju dejavnosti in uresničevanju programske zasnove (tretji odstavek 14. člena);

– če kot imetnik dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti agenciji na njeno zahtevo ne pošlje v enem mesecu podatkov iz tretje alinee tretjega odstavka 105. člena tega zakona;

– če za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa ne pridobi predhodnega mnenja agencije (četrti odstavek 17. člena);

– če pri razširjanju programskih vsebin na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca teh vsebin ne objavi predpisanih podatkov iz 23. člena ali drugih obveznih podatkov iz 24. člena tega zakona;

– če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa nima jasno označene ponovitve radijske ali televizijske oddaje (drugi odstavek 85. člena);

– če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa ne hrani najmanj 30 dni posnetkov vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah, oziroma če v primeru tehnične okvare, ki je povzročila prekinitev snemanja, o tem nemudoma ne obvesti agencije (prvi odstavek 109. člena) ali če za potrebe nadzora kopij posnetkov iz drugega odstavka 109. člena tega zakona ne izroči agenciji najpozneje v osmih dneh od prejema njene pisne zahteve (drugi odstavek 109. člena).

 

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali odgovorna oseba izdajatelja, ki je samoupravna lokalna skupnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

28. člen

 

146. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»146. člen

 

(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je študentska organizacija, če presežek prihodkov nad odhodki od dejavnosti uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka 80. člena tega zakona.

 

(2) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki je pravna oseba, ali izdajatelj lokalnega radijskega ali televizijskega programa iz četrtega odstavka 77. člena tega zakona, ki je pravna oseba, ki presežek prihodkov nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prvega odstavka 81. člena tega zakona uporablja v nasprotju s tem zakonom (drugi odstavek 81. člena), oziroma če plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila presegajo tarife, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode (tretji odstavek 81. člena).

 

(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ki je študentska organizacija, ali odgovorna oseba izdajatelja nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki je pravna oseba, ali odgovorna oseba izdajatelja lokalnega radijskega ali televizijskega programa iz četrtega odstavka 77. člena tega zakona, ki je pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

 

(4) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki je fizična oseba, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.«

 

 

29. člen

 

147. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»147. člen

 

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek organ iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, če mediju na zahtevo za dostop do informacije za medije ne da pisnega odgovora, ali bo na zahtevo odgovoril ali bo odgovor zavrnil, najpozneje do konca naslednjega delovnega dne od prejema zahteve ali če mediju ne da resničnih in celovitih informacij v dogovorjenem roku oziroma najpozneje v sedmih dneh po prejemu zahteve, pa bi na podlagi tega zakona to moral storiti (šesti odstavek 45. člena), ali če mediju nemudoma ne pošlje dodatnih pojasnil o zavrnilnem odgovoru iz četrtega odstavka 45. člena (sedmi odstavek 45. člena).

 

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

 

 

30. člen

 

148. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»148. člen

 

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek Uradni list Republike Slovenije, če najpozneje v 15 dneh od prejema naročila za objavo ne objavi predpisanih podatkov iz prvega in drugega odstavka 64. člena tega zakona (tretji odstavek 64. člena).

(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Uradnega lista Republike Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«

 

 

31. člen

 

148.a člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»148.a člen

 

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek izdajatelj, ki je pravna oseba, ali izdajatelj, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali izdajatelj, ki je samoupravna lokalna skupnost, če odgovorni urednik njegovega medija ne objavi popravka, ki ga je prejel v zakonitem roku, na predpisan način in v predpisanem roku, ali ga ni zavrnil v skladu z določbami tega zakona (27. in 31. člen).

 

(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje odgovorni urednik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje za prekršek tudi odgovorni urednik, ki ne oblikuje pravil za izbiro in vključitev komentarjev ter jih ne objavi javno na primernem mestu v mediju ali ki v najkrajšem možnem času ne umakne komentarja, ki ni v skladu z objavljenimi pravili (tretji odstavek 18. člena).«

 

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

32. člen

 

(1) Postopki inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora nad spoštovanjem določb Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve niso bili končani, se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

 

(2) Postopki strokovnega nadzorstva po Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve niso bili končani, se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

 

 

33. člen

 

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/01).

 

 

34. člen

 

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(2) Določbe spremenjenega 68. člena zakona in novega 87.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2016, do takrat pa se uporabljajo do sedaj veljavne določbe 68. člena zakona.

 

(3) Določbe novega 86.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2016, do takrat pa se glede definicije slovenske glasbe uporablja do sedaj veljavna definicija iz četrtega odstavka 67. člena zakona.

 

 III. OBRAZLOŽITEV

 

K 1. členu:

Namen dopolnitve 18. člena ZMed je zmanjšati pojave sovražnega govora, zlasti na spletnih medijih, kar je tudi eden izmed ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016. S predlagano rešitvijo določamo odgovornost odgovornega urednika medija tudi za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora prav tako oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen. Nekateri spletni mediji takšno samoregulatorno prakso izvajajo že sedaj, s predlagano ureditvijo pa bodo te zahteve postale obvezne za vse medije, kar bo pomenilo učinkovitejšo regulacijo sovražnega govora na spletu in posledično vodilo v njegovo zmanjšanje.

 

K 2. členu:

Spremembo drugega odstavka 26. člena je zahtevalo ustavno sodišče v odločbi št. U-I-95/09-14 z dne 21. 10. 2010. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je drugi odstavek 26. člena ZMed v neskladju z Ustavo, da mora Državni zbor Republike Slovenije ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije in da se do odprave ugotovljenega neskladja objava popravka lahko zahteva v tridesetih dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najkasneje v treh mesecih od objave obvestila. Predlog nove določbe zato popolnoma sledi dikciji, kot jo je določilo Ustavno sodišče.

 

K 3. členu:

Definicijo programskih vsebin, nastalih v lastni produkciji, smo v delu, ki se nanaša na izraze za posamezne žanre programskih vsebin, posodobili, oziroma jih poenotili z ureditvijo v veljavnem Pravilniku o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije.

 

K 4. členu:

S predlogom zakona določamo novo definicijo slovenskih avdiovizualnih del. Za slovenska avdiovizualna dela bodo po novem štela dela, ki bodo hkrati izpolnjevala naslednja pogoja:

– so filmi, nanizanke, nadaljevanke ali druga avdiovizualna dela, ki predstavljajo zaključena avtorska dela;

– so izvorno producirana v slovenskem jeziku, oziroma v madžarskem ali italijanskem jeziku, če so namenjena madžarski ali italijanski narodni skupnosti, ki živita na območju Republike Slovenije.

Bistvena razlika glede na veljavno ureditev je v tem, da je nova definicija žanrsko oziroma vsebinsko nevtralna, kar med drugim pomeni manjši poseg v uredniško neodvisnost medija.

Pogoj izvorne produkcije v slovenskem jeziku je v veljavi že sedaj. Z namenom popolne jasnosti in določnosti definicije slovenskih avdiovizualnih del so dodane tudi definicije pojmov, kdaj je delo izvorno producirano v slovenskem jeziku in kdaj je namenjeno madžarski ali italijanski narodni skupnosti, ki živita na območju Republike Slovenije. Glede pomena izrazov, s katerimi se poimenujejo posamezne vrste filmske in televizijske produkcije (filmi, nanizanke, nadaljevanke in avdiovizualna dela), predlog zakona napotuje na predpise s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Izraz avtorsko delo pa ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Zaradi zelo natančno in podrobno opredeljene zakonske definicije slovenskih avdiovizualnih del posledično ni več potrebe, da se natančnejša merila oziroma pogoji za določitev teh del določijo v uredbi. V primeru, da bi še vedno obstajal dvom glede slovenskega avdiovizualnega dela, pa končno odločitev sprejme pristojni minister za kulturo.

 

K 5. členu:

Z novim 85.a členom na ustreznejšem mestu v zakonu določamo že sedaj veljavno ugodnost, da se v delež lastne produkcije televizijskih programov lahko vštevajo tudi premiere in prve ponovitve slovenskih avdiovizualnih del, s čimer se dodatno promovira predvajanje teh del v televizijskih programih. Enak namen dosegamo v primeru radijskih programov, kjer določamo, da se lahko v delež lastne produkcije šteje največ 20 odstotkov deleža slovenske glasbe. S predlagano rešitvijo spreminjamo veljavno določbo, po kateri se je lahko v delež lastne produkcije radijskih programov všteval celotni delež predvajanja slovenske glasbe. Glede na to, da je predpisan 20 odstotni delež slovenske glasbe, večina radiev pa dejansko dosega še višje deleže, je to pomenilo, da je lahko posamezni radio delež lastne produkcije praktično v celoti zapolnil z deležem slovenske glasbe. Takšna ureditev ne predstavlja učinkovitega ukrepa za razvoj radijske lastne produkcije, zato smo ta delež omejili na največ 20 odstotkov, s čimer sledimo izvirni ureditvi v Zakonu o medijih iz leta 2001, ki se je pozneje v noveli iz leta 2006 pomotoma zapisala napačno.

 

K 6. členu:

Predlog zakona uvaja novi 86.a člen, ki dopolnjuje že veljavno obveznost doseganja 20 odstotnega deleža slovenske glasbe. Tako je določena dodatna zahteva, da mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa, razen tistih, ki so namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti, delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe. S to dodatno zahtevo želimo doseči, da se bo slovenska glasba predvajala podnevi, kar je bil sicer vedno eden izmed osnovnih namenov kvote slovenske glasbe, vendar v praksi nemalokrat zlorabljen. Z novim členom se spreminja tudi definicija slovenske glasbe, in sicer se po vzoru izvirne definicije iz Zakona o medijih iz leta 2001 za slovensko glasbo štejejo vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Z namenom popolnoma jasne in določne opredelitve slovenske glasbe pa predlog zakona definira tudi, kdaj se šteje, da je glasba izvajana v slovenskem jeziku, oziroma kdaj je instrumentalna glasba slovenskega izvora.

 

K 7. členu:

Z novim 87.a členom določamo ugodnost, da se lahko v delež slovenskih avdiovizualnih del vštevajo tudi tista avdiovizualna dela, ki so bila sofinancirana z javnimi sredstvi Republike Slovenije z namenom uresničevanja javnega interesa na področju kulture. Na ta način želimo dodatno promovirati dela, za produkcijo katerih so bila porabljena javna sredstva, in omogočiti, da se ta dela, ki so večinoma primarno producirana za javno kinematografsko predvajanje, v večjem delu predvajajo tudi prek televizijskih programov. Poleg tega pa s to določbo tudi uresničujemo pravilo o izenačitvi koprodukcij z nacionalnimi filmskimi deli iz Evropske konvencije o filmski koprodukciji, ki pravi, da so evropska filmska dela, narejena v večstranski koprodukciji, ki spadajo v to konvencijo, upravičena do ugodnosti, priznane nacionalnim filmskim delom na podlagi zakonodajnih določb in predpisov, veljavnih v vsaki pogodbenici te konvencije, ki sodelujejo pri tej koprodukciji.

 

K 8. členu:

Predlagana ureditev prenavlja določbe o inšpekcijskem in prekrškovnem nadzoru nad izvajanjem zakona. Po veljavni ureditvi inšpekcijski nadzor opravlja Ministrstvo za kulturo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pa le strokovno nadzorstvo nad izvajanjem posameznih zahtev in omejitev na področju radijskih in televizijskih programov, pri čemer nima možnosti izreka kazenske sankcije (globe). S prenosom opravljanja inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora nad izvajanjem zakonskih določb, in sicer določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena, programskih zahtevah in omejitvah, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe, ter programskih zahtevah, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju svojega programa, na en organ, AKOS, bo zato dosežena večja hitrost in učinkovitost postopkov nadzora. V vseh ostalih primerih pa bo nadzor, tako kot do sedaj, še vedno opravljalo Ministrstvo za kulturo, oziroma njegov organ v sestavi, Inšpektorat RS za kulturo in medije.

S predlagano ureditev sledimo rešitvi iz Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), kjer inšpekcijski in prekrškovni nadzor že v celoti opravlja AKOS. Po evropski Direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jo je v slovenski pravni red prenesel ravno ZAvMS, je namreč predvideno, da regulacijo televizijskih programov opravlja neodvisni regulatorni organ, kar AKOS kot neodvisna javna agencija vsekakor je. Po zgledu ureditve v ZAvMS pa smo tudi natančno določili pristojnosti inšpektorjev na področju nadzora. Sam način ugotavljanja izpolnjevanja posameznih programskih zahtev in omejitev ter opredelitev drugih vprašanj, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb tega zakona, pa, tako kot velja že sedaj, AKOS uredi s splošnim aktom, to je metodologijo nadzorstva.

 

K 9. členu:

Obveznost hrambe posnetkov radijskih programov za namene izvajanja nadzora je v veljavi že po sedanji ureditvi. S predlogom zakona je ta obveznost le prestavljena v poseben člen. Hrambo posnetkov za televizijske programe pa po drugi strani že ureja poseben zakon, in sicer ZAvMS. Izdajatelji radijskih programov morajo tako hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah, najmanj 30 dni. V primeru tehnične okvare, ki je povzročila prekinitev snemanja, je izdajatelj o tem dolžan nemudoma obvestiti AKOS. Izdajatelji morajo za namene nadzorstva kopije posnetkov svojih programov izročiti AKOS-u najpozneje v osmih dneh od prejema pisne zahteve. Tehnične značilnosti in opremo posnetkov pa določi AKOS z že omenjeno metodologijo nadzorstva.

 

K 10. členu:

Določilo, da AKOS predlaga ministrstvu za kulturo strategijo razvoja radijskih in televizijskih programov, je v veljavi že po sedanji ureditvi. S predlogom zakona se to vprašanje le ureja v posebnem členu.

 

K členom 11.-31.:

V kazenskih določbah se določijo ustrezne višine glob v evrih. Veljavni zakon je namreč višino glob še vedno določal v tolarjih. Hkrati želimo doseči tudi ustreznejše ravnovesje med samo naravo oziroma težo kršitve in pripadajočo globo, zlasti na področju obveznosti zagotavljanja programskih deležev lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe. V kazenskih določbah pa smo prav tako popravili pomanjkljivosti tistih določb, ki v veljavnem zakonu sploh niso imele ustrezne kazenske sankcije in so bile kot take nepopolne (t. i. lex imperfecta).

 

K 32. členu:

S predlagano prehodno določbo smo uredili vprašanje, po katerem predpisu se končajo postopki nadzora nad spoštovanjem določb veljavnega ZMed, ki so se začeli pred uveljavitvijo predloga zakona in do njegove uveljavitve niso bili končani. Predlagana rešitev določa, da se takšni postopki končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve predloga zakona.

 

K 33. členu:

S predlaganim členom se določi prenehanje veljavnosti Uredbe o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/01). Zaradi zelo natančno in podrobno opredeljene zakonske definicije slovenskih avdiovizualnih del namreč ni več potrebe, da se natančnejša merila oziroma pogoji za določitev teh del določijo v uredbi.

 

K 34. členu:

Določen je vacatio legis oziroma rok začetka veljavnosti predloga zakona, in sicer petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nova ureditev v zvezi z definicijo slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe ter obveznostjo predvajanja le-te podnevi med 6. in 22. uro pa se prične uporabljati 1. januarja 2016.

 

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

 

 

Odgovorni urednik
18. člen


(1) Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva.

(2) Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja.

(3) Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.

(4) Če ima medij več odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.

(5) Imenovanje odgovornih urednikov radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija določa poseben zakon.

(6) Določba tretjega in četrtega odstavka tega člena ne velja za odgovornega urednika oziroma odgovorne urednike posebnega nacionalnega televizijskega programa, za tisti del programa, ki je namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) in njegovih delovnih teles.

Pravica do popravka objavljenega obvestila
26. člen


(1) Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.

(2) Objava popravka se lahko zahteva v tridesetih (30) dneh od objave obvestila oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti v okviru danega roka.

(3) Z izrazom obvestilo je mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki.

(4) Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.

Lastna produkcija
67. člen


(1) Za programske vsebine, nastale v lastni produkciji, štejejo informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, zabavne in kontaktne oddaje, komentirane glasbene, športne in druge oddaje ter druge izvirne programske vsebine, katerih producent je izdajatelj programa sam, ali pa so bile izdelane po njegovem naročilu in za njegov račun.

(2) Če je pri izdelavi programskih vsebin sodelovalo več izdajateljev z vložki, se v delež lastne produkcije vsakemu šteje sorazmeren delež vložka.

(3) V kvoto lastne produkcije se vštevajo tudi premiere in prve ponovitve slovenskih avdiovizualnih del, če ustrezajo tudi pogojem iz 69., 70., 71. in 72. člena tega zakona.

(4) V kvoto lastne produkcije radijskih programov se v skladu z določbami 86. člena tega zakona všteva tudi predvajanje slovenske glasbe. Slovenska glasba po tem zakonu je glasba slovenskega izvora, in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe.

(5) Oglasi, vključno z radijsko in TV - prodajo, ter neplačana obvestila (videostrani), ne štejejo za programske vsebine, nastale v lastni produkciji.

(6) Pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo, s podzakonskim aktom določi podrobnejša merila za opredelitev vsebin iz tega člena.

Slovenska avdiovizualna dela
68. člen


(1) Slovenska avdiovizualna dela po tem zakonu so tista dela, ki so izvorno producirana v slovenskem jeziku ali dela, ki so namenjena madžarski in italijanski narodni skupnosti v njunem jeziku, ter dela slovenskega kulturnega izvora z drugih področij umetnosti.

(2) Avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršenkoli način izražena kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.

(3) Republika Slovenija v skladu s 4. in 110. členom tega zakona podpira vzpostavitev in postopni razvoj slovenske avdiovizualne industrije in vzpodbuja ustvarjanje slovenskih avdiovizualnih del, kot so celovečerni TV filmi in drame, kulturno - umetniške in razvedrilne serije, nanizanke, dokumentarna, izobraževalna in druga avdiovizualna dela.

(4) Republika Slovenija vzpodbuja razvoj tehnične infrastrukture za avdiovizualno produkcijo.

(5) Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra sprejme akt, s katerim določi natančnejša merila oziroma pogoje za določitev del iz tega člena.

Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona
108. člen


Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.

Nadzor nad izvajanjem programskih
zahtev in omejitev
109. člen


(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona izvaja agencija.

(2) V okviru strokovnega nadzorstva agencija:
- nadzoruje izvajanje programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe (5. oddelek drugega poglavja);
- nadzoruje izvajanje zakonskih določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena (3. oddelek drugega poglavja);
- nadzira izvajanje programskih zahtev, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju svojega programa (tretja in četrta alinea prvega odstavka 106. člena);
- predlaga pristojnemu ministrstvu strategijo razvoja radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji.

(3) Agencija:
- pisno opozori izdajatelja in odredi, da se kršitve, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi in ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev, kadar ugotovi, da izdajatelj radijskega ali televizijskega programa krši določbe tega zakona ali podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi, ali ratificirano mednarodno pogodbo, oziroma ne izpolnjuje programskih zahtev iz dovoljenja za izvajanje dejavnosti. Rok se lahko podaljša za največ tri mesece;
- začasno prekliče dovoljenje za izvajanje dejavnosti največ za tri mesece, če ugotovi, da po poteku roka iz prejšnje alinee ugotovljene kršitve niso bile odpravljene;
- razveljavi dovoljenje za izvajanje dejavnosti, če ugotovi, da izdajatelj kljub začasnemu preklicu iz prejšnje alinee svoje dejavnosti najpozneje v 30 dneh po začetku ponovnega oddajanja ne uskladi z zahtevami agencije.

(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka pritožba ni dovoljena. Možen je upravni spor.

(5) Če agencija pri opravljanju strokovnega nadzora ugotovi kršitev, je dolžna podati predlog za uvedbo postopka o prekršku v primeru suma storitve prekrška po tem zakonu.

(6) Če agencija ugotovi, da se razširja na območje Republike Slovenije iz tujine program v nasprotju s tem zakonom in z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, o tem nemudoma obvesti pristojno ministrstvo.

(7) Agencija s splošnim aktom določi metodologijo strokovnega nadzorstva, s katero podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 5. in 3. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alinee prvega odstavka 106. člena tega zakona.

(8) Izdajatelji radijskih ali televizijskih programov morajo najmanj 30 dni hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah. V primeru tehnične okvare, ki je povzročila prekinitev snemanja, je izdajatelj o tem dolžan nemudoma obvestiti agencijo.

(9) Izdajatelji morajo za strokovno nadzorstvo kopije posnetkov iz prejšnjega odstavka izročiti agenciji najpozneje v osmih dneh od prejema njene pisne zahteve.

(10) Z aktom iz sedmega odstavka tega člena agencija določi tudi tehnične značilnosti in opremo posnetkov.

(Opomba: prenehanje uporabe določb tega člena za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe, glej tretji odstavek 50. člena ZAvMS)

KAZENSKE DOLOČBE

 

129. člen


(1) Z globo od 250.000 do 20.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik:
- če se po njegovem mediju z oglasi prizadene spoštovanje človekovega dostojanstva; spodbujajo rasno, spolno ali narodnostno razlikovanje in verske ali politične nestrpnosti; spodbujajo dejanja, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine; žalijo verska ali politična prepričanja; škodi interesom uporabnikov (tretji odstavek 47. člena);
- če razširja oglase, katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci ali v katerih nastopajo otroci in vsebujejo prizore nasilja, pornografije ali drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok (prvi odstavek 49. člena);
- če razširja oglase, s katerimi se neposredno spodbujajo otroci k nakupu izdelkov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti ali s katerimi se neposredno spodbujajo otroci, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup izdelkov ali storitev ali s katerimi se neposredno spodbuja izkoriščanje posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe ali s katerimi se neupravičeno prikazujejo otroci v nevarnih okoliščinah (drugi odstavek 49. člena);
- če prek televizijskega programa predvaja prizore pornografije in pretiranega nasilja, ki bi lahko resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov (prvi odstavek 84. člena);
- če predvaja vsebine iz prvega odstavka 84. člena tega zakona, ki utegnejo škodovati otrokom in mladoletnikom in niso omejene s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito tako, da otroci in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa (drugi odstavek 84. člena);
- če predvaja televizijske prizore, ki vključujejo nasilje ali seksualnost, in le-ti niso del informativnih, izobraževalnih in umetniških ter drugih oddaj, ter ne gre za vsebine, ki bi kršile estetska in etična merila iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona, ne da bi pred njihovim predvajanjem objavil akustično in vizualno opozorilo, da oddaje niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta starosti, ali če te oddaje ves čas njihovega predvajanja niso označene s predpisanim vizualnim simbolom (tretji odstavek 84. člena);
- če predvaja programske vsebine, v katerih prevladujejo prizori nasilja ali seksualnosti, izven termina med 24. in 5. uro (sedmi odstavek 84. člena).

(2) Z enako globo se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenije, če predvaja oglaševalske vsebine na način, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona ali če oglaševalske vsebine predvaja na tretjem programu Radia Slovenija (drugi odstavek 94. člena).

(3) Z enako globo se kaznuje izdajatelj tiskane ali elektronske publikacije - pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ponuja pornografske vsebine v tiskanih publikacijah oziroma na oglasnih površinah tako, da jih lahko otroci in mladoletniki vidijo in kupijo, v elektronskih publikacijah pa pornografske vsebine niso omejene s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito tako, da otroci in mladoletniki do njih ne morejo dostopati (osmi odstavek 84. člena).

(4) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj elektronske ali tiskane publikacije – fizična oseba, ali druga fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(5) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja pravne osebe ali odgovorna oseba izdajatelja samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba izdajatelja državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(6) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

130. člen


(1) Z globo od 250.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
- če oglaševalske vsebine v njegovem programu niso povsem jasno prepoznavne in posebej ločene od drugih programskih vsebin medija (tretji odstavek 46. člena) ali če neodplačno objavljeni oglasi niso posebej označeni kot taki (četrti odstavek 46. člena);
- če prikrito oglašuje (prvi odstavek 47. člena) ali če uporablja tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin (drugi odstavek 47. člena);
- če oglašuje alkoholne pijače po medijih ali na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, razen če zakon ne določa drugače (četrti odstavek 47. člena);
- če kot naročnik oglasa vpliva na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija (drugi odstavek 50. člena);
- če po radijskem ali televizijskem programu predvaja oglase v nasprotju s 93. členom tega zakona;
- če pri razširjanju oglaševalskih vsebin po računalniških povezavah, katerega namen je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh povezav, jasno ne označi vsake pobude za sklenitev pogodbe ali če potencialnega pogodbenega partnerja nedvoumno ne opozori na finančne posledice, ki zanj izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe (117. člen);
- če kot sponzor televizijskih programov razširja programske vsebine ali ustvarja avdiovizualna dela (drugi odstavek 52. člena);
- če kot sponzor vpliva na sponzorirane vsebine in njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem omejuje uredniško neodvisnost medija (prvi odstavek 53. člena);
- če razširja sponzorirane vsebine, ki spodbujajo prodajo oziroma nakup ali dajanje v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev (drugi odstavek 53. člena);
- če v nasprotju z zakonom razširja sponzorirana poročila, aktualne ali druge informativne programske vsebine (prvi odstavek 55. člena);
- če jasno ne označi vsake sponzorirane programske enote z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka (drugi odstavek 55. člena).

(2) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja pravne osebe ali izdajatelja samostojnega podjetnika posameznika ali izdajatelja državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

131. člen


(1) Z globo od 250.000 do 20.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik:
- če skupni obseg oglasov, TV-prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v radijskem ali televizijskem programu v nasprotju s tem zakonom presega 20 odstotkov dnevnega oddajnega časa ali 20 odstotkov v celi uri (prvi odstavek 97. člena) ali če skupni obseg oglasov, v katerem niso vključene TV-prodaja in druga plačana obvestila v nasprotju s tem zakonom v televizijskem programu presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa (drugi odstavek 97. člena);
- če skupno trajanje prodajnih TV-oken v dnevnem oddajnem času njegovega programa presega tri ure na dan ali če je število prodajnih TV-oken na dan večje od osem ali če niso jasno označena z vidnimi in zvočnimi znaki (četrti odstavek 97. člena).

(2) Z enako globo se kaznuje za prekršek Radiotelevizija Slovenija, če na svojem programu predvaja oglase in druga plačana obvestila v skupnem obsegu, ki presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če na svojem programu predvaja oglase v skupnem obsegu, ki presega deset odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če delež oglasov in drugih plačanih obvestil na njenem programu v celi uri preseže dvanajst minut, v času med 18. in 23. uro pa devet minut na uro (prvi, drugi in tretji odstavek 98. člena).

(3) Z enako globo se kaznuje za prekršek izdajatelj lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, če obseg oglasov in drugih plačanih obvestil na njegovem programu presega 15 odstotkov dnevnega oddajnega časa ali dvanajst minut na uro ali če na svojem programu predvaja radijsko ali TV-prodajo (peti in šesti odstavek 98. člena).

(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja pravne osebe ali odgovorna oseba izdajatelja samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(6) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

(7) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz tega člena.

132. člen


(1) Z globo od 200.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik:
- če ne razširja programskih vsebin v slovenskem jeziku v skladu z zakonom ali če jih v nasprotju z zakonom razširja brez ustreznega prevoda v slovenščino (prvi odstavek 5. člena) ali če ne razširja v skladu s tem zakonom oglasov v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu (prvi odstavek 51. člena);
- če brez vpisa v razvid pri pristojnem ministrstvu izdaja programske vsebine (prvi odstavek 16. člena);
- če izdaja radijski ali televizijski program brez dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (prvi odstavek 105. člena) ali med trajanjem njegovega preklica (šesti odstavek 105. člena);
- če na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno ne objavi nujnega sporočila v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ali varnosti države (25. člen);
- če vsako leto najpozneje do konca februarja Uradnemu listu Republike Slovenije ne sporoči predpisanih podatkov za fizično ali pravno osebo, ki ima v njegovem premoženju najmanj petodstotni delež kapitala ali najmanj petodstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic ali imen članov uprave oziroma organa upravljanja in/ali nadzornega organa izdajatelja (prvi odstavek 64. člena) ali če v 30 dneh od njihovega nastanka ne sporoči spremembe teh podatkov (drugi odstavek 64. člena);
- če v nasprotju s tem zakonom razširja programske vsebine drugih medijev po računalniških povezavah (drugi odstavek 116. člena).

(2) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja pravne osebe ali odgovorna oseba izdajatelja samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

133. člen


(1) Z globo od 2.000.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
- če kot izdajatelj, ki je uveljavil pravico do kratkega poročanja, ne omogoči izdajatelju, ki dogodka ni mogel posneti, enkratne uporabe svojega posnetka (šesti odstavek 74. člena);
- če kot operater ne razširja v skladu z zakonom programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (prvi odstavek 112. člena) ali če ne razširja v skladu z zakonom radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (drugi odstavek 112. člena);
- če kot operater omogoči izdajatelju, ki spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, razširjanje radijskega ali televizijskega programa, če program ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu (četrti odstavek 112. člena);
- če kot operater ne oblikuje programskega sveta (prvi odstavek 114. člena) ali če v programski svet ne imenuje članov v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 114. člena);
- če kot operater razširja radijski ali televizijski program, za katerega njegov izdajatelj nima dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (prvi odstavek 105. člena) ali mu je bilo dovoljenje začasno preklicano (šesti odstavek 105. člena);
- če kot operater prizemeljskega digitalnega omrežja razširja radijski ali televizijski program, ki nima dovoljenja iz 104.a člena tega zakona za območje, ki ga pokriva operater prizemeljskega digitalnega omrežja s svojim signalom.

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

134. člen


(1) Z globo od 2.000.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa pravna oseba ali izdajatelj televizijskega programa samostojni podjetnik posameznik, če ne zvišuje deleža slovenskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času v skladu z drugim odstavkom 87. člena tega zakona.

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega člena.

(3) Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

135. člen


(1) Z globo od 2.000.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javni zavod Radiotelevizija Slovenija:
- če evropska avdiovizualna dela nimajo večinskega deleža v letnem oddajnem času televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (prvi odstavek 92. člena);
- če slovenska avdiovizualna dela na 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija skupaj ne zajemajo najmanj petindvajset odstotkov letnega oddajnega časa (drugi odstavek 92. člena);
- če avdiovizualna dela neodvisnih producentov ne zajemajo najmanj deset odstotkov letnega oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (tretji odstavek 92. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.


136. člen


(1) Z globo od 200.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa pravna oseba ali izdajatelj televizijskega programa samostojni podjetnik posameznik:
- če v skladu s tem zakonom postopno ne povečuje obsega deleža evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času glede na prejšnje leto (drugi odstavek 89. člena) ali če vsako leto do konca meseca februarja pristojnemu ministrstvu in agenciji ne pošlje razčlenjenih podatkov o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto, tako kot je določeno v zakonu (prvi odstavek 91. člena);
- če v skladu z zakonom vsako leto ne poveča deleža avdiovizualnih del neodvisnih producentov v programih (drugi odstavek 90. člena).

(2) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja televizijskega programa pravne osebe ali izdajatelja televizijskega programa samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

137. člen


(1) Z globo od 2.000.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
- če kot izdajatelj radijskega programa v nasprotju s tem zakonom opravlja tudi televizijsko dejavnost ali če kot izdajatelj televizijskega programa opravlja tudi radijsko dejavnost (59. člen);
- če kot operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, izdaja radijski ali televizijski program brez dovoljenja za opravljanje televizijske ali radijske dejavnosti (61. člen).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

138. člen


Z globo od 90.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek novinar ali voditelj poročil iz 99. člena tega zakona, ki sodeluje pri oglaševanju (prvi odstavek 99. člena).

139. člen


(1) Z globo od 150.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega in televizijskega programa pravna oseba ali izdajatelj radijskega in televizijskega programa samostojni podjetnik posameznik, če v dnevnem oddajnem času ne predvaja deleža slovenske glasbe v skladu s 86. členom zakona.

(2) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega in televizijskega programa fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

140. člen


(1) Z globo od 1.500.000 do 25.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj splošnoinformativnega tiskanega dnevnika ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajsetodstotni lastniški delež ali več kot dvajset odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, če je ob tem tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ali pa opravlja radijsko ali televizijsko dejavnost (prvi odstavek 56. člena) ali če ima ob tem več kot dvajsetodstotni lastniški delež ali več kot dvajsetodstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja splošnoinformativnega dnevnika ali druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

141. člen


(1) Z globo od 1.500.000 do 25.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega ali televizijskega programa ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v premoženju tega izdajatelja več kot dvajsetodstotni lastniški delež ali več kot dvajset odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, tudi če je izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika (drugi odstavek 56. člena) ali če ima ob tem več kot dvajsetodstotni lastniški delež ali več kot dvajsetodstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ali odgovorna oseba druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 80.000 se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

142. člen


(1) Z globo od 1.500.000 do 25.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oglaševalska organizacija ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v premoženju oglaševalske organizacije več kot desetodstotni lastniški delež ali več kot deset odstotkov upravljavskih oziroma glasovalnih pravic, tudi če je izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali če ima več kot dvajsetodstotni lastniški delež ali več kot dvajsetodstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa (prvi odstavek 60. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba oglaševalske organizacije ali druge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

143. člen


(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa pravna oseba ali izdajatelj televizijskega programa samostojni podjetnik posameznik:
- če na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša posamezni dogodek, ki je pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, tako da bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka (prvi odstavek 75. člena);
- če dogodek iz prvega odstavka 75. člena tega zakona na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko spremlja manj kot petinsedemdeset odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, ali pa je za sprejemanje takega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV) poleg RTV-prispevka in običajnega plačila za sprejem televizijskih programov po kablu (tretji odstavek 75. člena);
- če kot organizator pomembnih prireditev in drugih dogodkov, dostopnih javnosti, izdajatelju radijskega ali televizijskega programa ne omogoči, da uveljavi pravico do kratkega poročanja (prvi odstavek 74. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

144. člen


(1) Z globo 600.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek operater pravna oseba ali operater samostojni podjetnik posameznik:
- če ne prijavi pristojnemu ministrstvu imena in zvrsti vsakega programa, ki ga prenaša in oddaja po svojem telekomunikacijskem sistemu, ali ga ne obvesti o vsaki spremembi teh podatkov v osmih dneh po vključitvi ali izključitvi programa oziroma po nastali spremembi (prvi odstavek 113. člena);
- če ne pošlje pristojnemu ministrstvu v petnajstih dneh od sklenitve kopije vsake veljavne pogodbe ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost avtorskopravnih razmerij z imetniki pravic do programov, ki jih prenaša in oddaja (drugi in tretji odstavek 113. člena), ali če ne obvesti pristojnega ministrstva o vsaki spremembi ali prenehanju veljavnosti posamezne pogodbe oziroma dokumenta iz 113. člena v določenem roku (četrti odstavek 113. člena);
- če ne pošlje pristojnemu ministru v vednost notranjega pravnega akta ali akta o imenovanju programskega sveta (tretji odstavek 114. člena).

(2) Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba operaterja pravne osebe ali operaterja samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek operater fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

145. člen


(1) Z globo od 500.000 do 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik:
- če v 15 dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja ne prijavi spremembe podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali prenehanja delovanja (prvi odstavek 14. člena);
- če pristojnemu ministrstvu ne da podatkov, kadar jih zahteva zaradi izvajanja veljavnih predpisov o medijih (drugi odstavek 14. člena);
- če kot imetnik dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti agenciji na njeno zahtevo ne pošlje v enem mesecu podatkov iz tretje alinee tretjega odstavka 105. člena tega zakona;
- (prenehala veljati)
- če za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa ne pridobi predhodnega mnenja agencije (tretji odstavek 17. člena);
- če pri razširjanju programskih vsebin na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca teh vsebin ne objavi predpisanih podatkov iz 23. člena ali drugih obveznih podatkov iz 24. člena tega zakona;
- če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa jasno ne označi ponovitve oddaje (drugi odstavek 85. člena);
- če kot izdajatelj televizijskega programa v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona ne sprejme in javno objavi pravil (etičnega kodeksa) s katerim določi kriterije ter pogoje za prikazovanje informativnih, izobraževalnih in umetniških ter podobnih oddaj, ki vključujejo prizore nasilja ali seksualnosti ali ne sprejme in javno objavi notranje pritožbene poti, ki jih lahko uporabijo gledalci, ki imajo pripombe glede izvajanja teh pravil (četrti odstavek 84. člena);
- če izdajatelj televizijskega programa vsako leto najkasneje do konca februarja za preteklo leto pristojnemu ministrstvu in Svetu za radiodifuzijo ne posreduje poročila o izvajanju pravil iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona, ki mora vsebovati tudi podatke o prejetih pritožbah gledalcev in njihovi obravnavi (peti odstavek 84. člena);
- če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa agenciji nemudoma pisno ne sporoči tehnične okvare, ki je povzročila prekinitev snemanja (osmi odstavek 109. člena);
- če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa agenciji v roku 8 dni ne izroči kopij zapisov vseh objavljenih programskih in drugih vsebin po posameznih dnevih, kot so bile predvajane od 0 do 24 ure (deveti odstavek 109. člena).

(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izdajatelja pravne osebe ali izdajatelja samostojnega podjetnika posameznika ali v izdajatelju samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 60.000 se kaznuje za prekršek izdajatelj fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

146. člen


(1) Z globo od 500.000 do 5.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek študentska organizacija izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, če presežek prihodkov nad odhodki od dejavnosti uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka 80. člena tega zakona.

(2) Z enako globo se za prekršek kaznuje izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa - pravna oseba ali izdajatelj lokalnega radijskega ali televizijskega programa iz četrtega odstavka 77. člena tega zakona-pravna oseba, ki presežek prihodkov nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prvega odstavka 81. člena tega zakona uporablja v nasprotju s tem zakonom (drugi odstavek 81. člena) oziroma če plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila presegajo tarife, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode (tretji odstavek 81. člena).

(3) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba študentske organizacije izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

147. člen


(1) Z globo od 500.000 do 5.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organ iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, če mediju na zahtevo za dostop do informacije za medije ne da pisnega odgovora, ali bo na zahtevo odgovoril ali bo odgovor zavrnil, najpozneje do konca naslednjega delovnega dne od prejema zahteve ali če mediju ne da resničnih in celovitih informacij v dogovorjenem roku oziroma najpozneje v sedmih dneh po prejemu zahteve, pa bi na podlagi tega zakona to moral storiti (šesti odstavek 45. člena), ali če mediju nemudoma ne pošlje dodatnih pojasnil o zavrnilnem odgovoru iz četrtega odstavka 45. člena (osmi odstavek 45. člena).

(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

148. člen


(1) Z globo od 500.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek Uradni list Republike Slovenije, če najpozneje v 15 dneh od prejema naročila za objavo ne objavi predpisanih podatkov iz prvega in drugega odstavka 64. člena tega zakona (tretji odstavek 64. člena).

(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Uradnega lista Republike Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

148.a člen


(1) Z globo od 500.000 do 15.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj, če odgovorni urednik ne objavi popravka, ki ga je prejel v zakonitem roku, na predpisan način in v predpisanem roku, ali ga ni zavrnil v skladu z določbami tega zakona (27. in 31. člen).

(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje odgovorni urednik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

 

V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU

/

 

VI. PRILOGE

/

 

 

 

 

 

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.