Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Krško (v nadaljevanju: ZZZS) opozarja na visok delež zdravstvenega absentizma v Posavju, katerega obvladovanje spodbujata tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Posavje in Območna - obrtno podjetniška zbornica Krško s svojimi člani. Skupaj želimo predstaviti vplive tega pojava na družbo ter v njegovo obvladovanje vključiti širšo lokalno skupnost in institucije.

Bolniški stalež v Posavju je najvišji v Sloveniji. Trenutno beležimo 6,86 % izgubljenih delovnih dni (povprečje Slovenije 4,68 %). Gospodarski kazalci za Posavje so relativno dobri, zato je potrebno razloge za pojav iskati drugje.

V letu 2017 načrtujemo, da bodo odhodki ZZZS za nadomestila plač, zaradi začasne zadržanosti od dela znašali 320 milijonov evrov, kar je za 42 % oz. za 94 milijonov evrov več kot pred petimi leti (leta 2012). Če k temu prištejemo še stroške nadomestil delodajalcev, je skupni znesek vseh nadomestil, ki jih bomo letos namenili bolniškim odsotnostim višji kot 600 milijonov evrov. Posredni stroški, ki jih v teh primerih beležijo delodajalci in družba pa so še enkrat tolikšni.

Posavje bo v letu 2017 predvidoma izgubilo skupno 20 milijonov evrov za nadomestila plač v času bolniške odsotnosti in 350.000 delovnih dni. Za primerjavo: izgubljeni delovni dnevi predstavljajo 1.380 delavcev na bolniški odsotnosti celoletno kvoto delovnih ur, za njihova nadomestila pa bomo morali nameniti sredstva v obsegu, kot jih, primerljivo, za stroške plač skupaj namenjajo, na letnem nivoju, podjetja Vipap, Resistec Lisca, in Stilles.

Po zadnjih podatkih je bilo na dan 31. 5. 2017, v Sloveniji, v bolniškem staležu 6.535 oseb, katerih bolniški stalež je bil daljši od enega leta. Opazen je izrazit porast dolgotrajnih staležnikov, saj je bilo na dan 31. 12. 2016 takih oseb 5.916, na dan 31. 12. 2012 pa 3.139. Po uradnih podatkih je v Sloveniji 94 oseb v bolniškem staležu že več kot pet let, rekorder pa 9 let, 9 mesecev in 5 dni. Po naši oceni je tak trend tudi posledica zadnje pokojninske reforme (podaljševanja delovne dobe ob odsotnosti ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji in individualni medicinski rehabilitaciji delavcev). Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o bolniškem staležu je razvidno, da od polletja 2015 narašča zadržanost od dela v breme ZZZS, in sicer v glavnem zaradi bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo pa poškodbe in zastrupitev izven dela, poškodbe in zastrupitve pri delu, rakasta obolenja, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja in simptomatski znaki ter nenormalni klinični laboratorijski izvidi.

Podatki o zadržanosti od dela po dejavnostih standardne klasifikacije dejavnosti pa kažejo, da je največji vpliv na porast izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS zabeležen v javnem sektorju (predvsem v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu z nastanitvijo), v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili in proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav ter pri specializiranih gradbenih delih. Skupni porast izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS v teh dejavnostih predstavlja okoli 53 % celotnega porasta izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS. Ocenjujemo, da na večjo zadržanost od dela poleg omenjenega staranja delovne sile, vplivajo tudi drugi dejavniki, ki posredno vplivajo na število izgubljenih delovnih dni: povečevanje števila zaposlenih, večletno omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju in posledično velika obremenjenost zaposlenih, podaljševanje zdravljenja in spremembe na področju pokojninskega zavarovanja (ZPIZ-2), ki ima poleg višanja starostnega pogoja, pri ženskah pa tudi podaljševanja pokojninske dobe, za posledico tudi kasnejše upokojevanje kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev. Omenjeni razlogi so enaki za celotno področje Slovenije, kljub temu pa v Posavju beležimo bistveni negativni odklon pri tem pojavu.Trenutno je v Posavju v bolniškem staležu nad eno leto 228 zavarovanih oseb, 31. 12. 2012 jih je bilo 103, leta 2008 jih je bilo 65, nad pet let pa trije (leta 2012 in 2008 ni bilo nobenega).

Po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in na osnovi mednarodnih primerjav je bolniški stalež med 3,2 % in 3,5 % izgubljenih delovnih dni optimalen in ga ni moč, brez škodljivih učinkov, še naprej zniževati. Na ZZZS zato ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu še ni približala predvsem zaradi ureditve s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža, saj so v vseh ostalih evropskih državah (razen v Bolgariji in Sloveniji) bolniški staleži omejeni na največ eno leto.

Izzivi s katerimi bi se morali soočiti so predvsem:

• sistemska ureditev, ki odstopa od ureditve evropskih držav, in ki ne podpira čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto po zgledu številnih držav Evropske unije (časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža, neomejena absolutna višina nadomestila);
• pomanjkanje poglobljene individualne medicinske rehabilitacije ter hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo – neustrezen status stroke medicine dela v Sloveniji;
• premile sankcije za zavarovane osebe v primeru zlorab v času bolniškega staleža; nezadostno evidentiranje bolezni povezanih z delom in s tem povezana politika diferenciranih prispevnih stopenj za delodajalce za zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu;
• značilnosti posamezne države: njene gospodarske razvitosti, strukture prebivalstva, kulturoloških navad; primer Japonske z zelo nizkim zdravstvenim absentizmom in številom dni letnega dopusta;
• vloga delavcev - premajhna udeležba delavcev v projektih promocije zdravja in premajhna skrb za lastno zdravje (nezadostna varnostna kultura – poškodbe, zdrava prehrana, gibanje, opuščanje škodljivih navad, preventivni pregledi…);
• vloga delodajalcev (zagotoviti finančne spodbude delodajalcem za vlaganje v zdravje zaposlenih in izvajanje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu - davčne olajšave, financiranje preko zavarovanja po vzoru državnega programa CINDI,… ; večja razširjenost dobrih praks v slovenskih podjetjih; dosledno in sistematično izvajanje ukrepov s področja ergonomije ter varnosti in zdravja pri delu; izobraževanje in usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu).

Bolj kot posamezne prvine ureditve (postopek ugotavljanja upravičenosti, čakalni dnevi, višina nadomestil, omejitev trajanja bolniške odsotnosti idr.), je za učinkovitost sistema pomembna celovita skrb za zdravje delavcev. Učinkoviti sistemi so tisti, ki zmorejo v skladu s temeljnimi vrednotami socialnega sistema opredeliti in izvajati sistem, ki je pravičen za vse udeležence, in ki zagotavlja čimprejšnjo vrnitev zdravih in motiviranih delavcev na delovna mesta. Ob tem ne smemo pozabiti na družbeno odgovornost ter moralno-etične vrednote vsakega posameznika, ko govorimo o skrbi za lastno zdravje in prizadevanju za hitro rehabilitacijo, če do odsotnosti zdravja pride.

Zaključki konference:

• Lokalna skupnost usmeri aktivnosti v informiranje o pomembnosti lastne skrbi za zdravje in o pomembnosti znižanja zdravstvenega absentizma.
• ZZZS intenzivno izvaja vlogo posrednika med delodajalci in zdravniki v smislu obvladovanja zdravstvenega absentizma.
• Obe zbornici aktivno vključujeta zainteresirane delodajalce v promocijo zdravja na delovnem mestu, konkretno implementacijo vsebin pomembnih za zavestno obvladovanje zdravstvenega absentizma v delovne sredine, s sodelovanjem strokovnjakov: zdravniki, strokovni sodelavci ZZZS, ….
• ZZZS redno informira vse udeležence v sistemu (delodajalce, zdravnike, lokalno skupnost) o aktualnih podatkih gibanja zdravstvenega absentizma.
• Vsi udeleženci v sistemu (lokalna skupnost, pristojne zbornice, ZZZS) aktivnosti usmerjajo v predlaganje sprememb zakonodaje, ki bi prispevala k objektivnejšemu obvladovanju zdravstvenega absentizma.
• Zdravniki na vseh nivojih zdravstvenega varstva in ZZZS aktivno sodelujejo pri doslednem izvajanju načrta zdravljenja zavarovanih oseb v bolniškem staležu, s ciljem hitre rehabilitacije in vrnitve v delovno okolje.
• Delodajalci dosledno izvajajo zakonske obveze vezane na skrb za zdravje na delovnem mestu in obveze prilagoditve delovnega okolja za sodelavce, ki sodijo v posebej varovane skupine zaposlenih.
• S povzetki in zaključki konference organizatorji seznanijo udeležence v sistemu in javnost.