Novice


Arhiv: Projekt POLET: Čimprej upokojitev - želja ostaja!

POLET

 

Slovenija je po deležu starejših zaposlenih peta najslabša v OECD, pri čemer so slabši le »posebneži«: Grčija, ki ima še vedno daleč najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU; Luksemburg, kjer imajo daleč največji BDP na prebivalca v EU (pa tudi na svetu) in daleč najvišjo minimalno plačo v EU (pa tudi na svetu) ter se prebivalci lahko upokojijo s polno pokojnino že pri šestdesetih; ter patriarhalni Južna Afrika in Turčija, kjer so ženske predvsem matere in gospodinje (med prebivalkami, starimi od 15 do 64 let, jih je v Turčiji zaposlenih le 32, v Južni Afriki 37, v Sloveniji pa 69 odstotkov). 

Čeprav pridobijo v Avstriji, Franciji in na Poljskem pravico do polne starostne pokojnine mlajši kot pri nas, je delež zaposlenih med starejšimi tam – pa tudi v veliki večini drugih držav EU – večji kot pri nas. Ker je splošna brezposelnost pri nas precej nižja od povprečja EU, naša vztrajno in izrazito nižja zaposlenost med starejšimi kaže, da drugod ne odštevajo dni do pridobitve pravice do upokojitve s tolikšno vnemo kot pri nas, kjer se večina upokoji nemudoma, ko jim zakonodaja to dopušča.

Ker se je v Sloveniji s koncem lanskega leta končalo tudi prehodno obdobje pokojninske reforme, tako da zdaj prebivalci obeh spolov pridobimo pravico do polne starostne pokojnine pri 65 letih, bi bilo razumno pričakovati, da smo po deležu zaposlenih, starih od 55 do 64 let, zdaj blizu drugim državam, kjer imajo za pridobitev te pravice enak starostni prag: v EU so to Belgija, Danska in Švedska – čemur bi marsikdo verjetno rekel, da smo »v dobri družbi«.

Kako razložiti, zakaj je stopnja zaposlenosti prebivalstva, starega od 55 do 64 let, višja kot v Sloveniji tudi na Poljskem in v Avstriji, pa čeprav se tam ženske lahko upokojijo že pri 60 letih starosti? In zakaj je ta stopnja višja tudi v Franciji, čeprav tam vsi pridobijo pravico do polne pokojnine že pri 62 letih? Da ne bi preveč razpravljali o posameznih »drevesih« in pri tem spregledali »gozda«, poglejmo še drugi grafikon, v katerem so po stopnji zaposlenosti prebivalstva, starega od 55 do 64 let, razvrščene vse države članice OECD.

Podatki jasno kažejo, da tudi zdaj, ko je naša s ZPIZ-2 uzakonjena pokojninska reforma dokončana, Slovenija po deležu zaposlenih starejših – in posledično tudi po upanju za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne – ostaja na repu razvitega sveta.

Pri tem pa »konkurenca« – tudi tam, kjer so po zaposlenosti starejših že zdaj daleč nad nami – ne počiva. V Belgiji bodo starost za pridobitev pravice do polne pokojnine za oba spola leta 2025 zvišali na 66 in leta 2030 na 67 let. V Španiji jo bodo, če bo že uveljavljena zakonodaja obveljala, postopoma zvišali na 67 let do leta 2027, v Veliki Britaniji do leta 2028, v Nemčiji do leta 2029, na Nizozemskem že do konca prihodnjega leta, medtem ko je na Islandiji in na Norveškem ta starostna meja že v veljavi. O poti v nasprotno smer se resneje pogovarjajo le v Italiji, kjer bi upokojitveno starost znižali na 62 let, a jim svetovni odločevalci že glasno žugajo.

Tako nizke uvrstitve Slovenije po deležu zaposlenih med starejšimi tudi nikakor ni mogoče obrazložiti s pomanjkanjem prostih delovnih mest, saj je stopnja brezposelnosti v Sloveniji (novembra je znašala 4,6 odstotka) nižja kot v večini višje uvrščenih držav in tudi precej nižja od povprečja EU (novembra 7,5 odstotka).

Drugod očitno ne odštevajo dni do pridobitve pravice do upokojitve s tolikšno vnemo kot pri nas, kjer se večina upokoji nemudoma, ko jim zakonodaja to dopušča.

To pa pomeni, da bo pri nas za nadaljnjo vzdržnost pokojninske blagajne še bolj kot drugod potrebna bodisi dodatna zaostritev upokojitvene zakonodaje, ki nas bo v poznejšo upokojitev prisilila, bodisi obilica spodbud, ki nas bodo k poznejši upokojitvi pozitivno motivirale.

Vir: Tadej Kotnik: Vnema našega (pre)zgodnjega upokojevanja še kar traja
Finance, 15.1.2020

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


Fotogalerija