Novice


Arhiv: Projekt POLET: »Delo prilagajamo človeku in ne človeka delu«

POLET

V pričujočem intervjuju vam predstavljamo dr. Andreja Polajnarja, strokovnjaka na področju ergonomije, z dolgoletnimi izkušnjami v teoriji in praksi. Kot del multidisciplinarnega tima v projektu POLET je podjetjem v pomoč pri načrtovanju ali izvajanju ukrepov na področju aktivnega in zdravega staranja. 

1.      Na začetku bi vas prosili, da se na kratko predstavite. 

Sem Andrej Polajnar, univerzitetni profesor, doktor tehniških znanosti in univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Leta 1978 sem ustanovil Laboratorij za študij dela, ki je kasneje prerasel v Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov. To okolje je bilo osnova za raziskovalno in pedagoško delo ter delo za aplikativne projekte v industriji.

V svojem pedagoškem in raziskovalnem delu sem se ukvarjal z organizacijo in upravljanjem proizvodnje oziroma ožje – z načrtovanjem izdelkov, vodenjem proizvodnje, študijem dela, oblikovanjem delovnih mest in ergonomijo. Sem avtor oziroma soavtor številnih izvirnih znanstvenih člankov, univerzitetnih učbenikov in znanstvenih monografij, med katerimi moram izpostaviti najnovejšo znanstveno monografijo Ergonomija v teoriji in praksi ter številnih znanstveno-raziskovalnih in razvojnih nalog za industrijo. Za svoje delo sem dobil več priznanj, med katerimi lahko izpostavim Zoisovo priznanje Republike Slovenije za izvirne in tehnološke dosežke. V obdobju od 1987 do 1993 sem bil predstojnik Oddelka za strojništvo na Tehniški fakulteti v Mariboru, v obdobju od 2003 do 2006 pa dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Sedaj sem predsednik Društva Alumni Fakultete za strojništvo.

2.      Lahko kot strokovnjak, ki se ukvarja z ergonomijo, ocenite, kdaj se na delovnem mestu opazi, da se posameznik začne starati?

Starejšega človeka močneje utrujajo neustrezni delovni položaji in s tem povezana obolenja mišičevja. Zaradi neprimernih delovnih mest se hitreje pojavijo kostno-mišična obolenja. Zavedati se moramo, da z leti pada ostrina vida, zmanjša se sluh, manjša je mišična moč, itd. Posledice tega je lahko večja odsotnost z dela (absentizem). Poleg tega pa se manjšata storilnost in kakovost dela, zmanjšuje se socialna vključenost, človek postane manj iniciativen in slabše motiviran – govorimo o prezentizmu, kar pomeni prisotnost na delovnem mestu kljub zdravstvenim težavam, zaradi česar dela ne opravljamo učinkovito in zbrano.

Če povzamem, kako opazimo na delovnem mestu, da se človek začne starati, lahko navedem nekaj glavnih opažanj:

  • uporaba očal,
  • nedoseganje predpisane količine dela,
  • večje število spontanih odmorov,
  • postopoma večje kritiziranje dela, prostora za delo itd., delavec postane siten.

Zaradi vsega navedenega morajo delovna mesta, kjer delajo starajoči se delavci, spreminjati fizikalno podobo, pri čemer moramo upoštevati vse ergonomske pogoje zaradi spremenjenih fizioloških lastnosti in kognitivnih sposobnosti delavca.

3.      V katera delovna mesta se v slovenskih podjetjih največ vlaga, v smislu prilagoditev delovnih mest starejšim? Kje pa imajo podjetja še možnosti za izboljšave?

Zagotovo v podjetjih, kjer se zavedajo, da je starejši človek kljub zmanjšanim zmožnostim za delo (zmanjšane fiziološke in kognitivne sposobnosti človeka), vendar oborožen z znanjem, pridobljenim skozi njegovo delovno aktivnost, lahko zelo dragocen. Pri tem lahko izpostavim predvsem montažna delovna mesta in nekatera proizvodna mesta. Možnosti izboljšav pa so praktično na vseh delovnih mestih, saj je proces izboljševanja trajen proces!

4.      Kaj priporočate podjetjem, ki so manjša in ki ne vedo kje začeti, ko je govora o ergonomiji in prilagoditvi delovnih mest?

Na vsak način mora vodstvo podjetja najprej spoznati, da ergonomija ni strošek, ampak vložek za podjetje. Vodstvo podjetja mora najprej spoznati ekonomsko korist vloženih sredstev v ergonomijo in na osnovi tega sprejeti odločitev o vključevanju ergonomije v svoje podjetje.

Začetni korak je SWOT analiza (prednosti – slabosti – priložnosti – nevarnosti). Namen analize je pomagati pri strateških odločitvah, tudi pri uvedbi ergonomskih rešitev. Naslednji korak je izvedba »metode trenutnih opažanj« z namenom ugotovitve najprimernejših delovnih mest, na katerih bi bilo smiselno uporabiti ergonomske izboljšave in s tem doseči ekonomsko korist ter humanost pri izvajanju dela (zmanjšanje obremenitev in obremenjenosti človeka pri delu). Sledi Ocenjevalna analiza delovnih mest OADM, s katero ocenimo delovne značilnosti delovnega mesta na osnovi intervjujev in opazovanja, nato pa izvedemo še mersko analizo delovnih mest MADM, ko delovne značilnosti merimo.

5.      Kaj lahko sam zaposleni naredi v okviru ergonomije na delovnem mestu?

Delavec, ki zavzeto izvaja svoje delo, lahko zelo hitro opazi, da se pri nekaterih opravilih, ko izvaja svojo delovno nalogo, prekomerno napreza. Pri tem lahko postane pozoren na to, zakaj se pri izvedbi določenega dela operacije prekomerno utrudi. Hitro lahko ugotovi, da se z določenim podstavkom, npr. za zaboj s surovci, veliko manj sklanja in se tako tudi manj utrudi. Z nagibom tega podstavka za surovce pa še doseže lažje jemanje surovcev iz zaboja.

Skratka, če se delavec skuša normalno držati npr. v stoječem ali sedečem položaju in se mora zaradi urejenosti delovnega mesta pri izvedbi delovne naloge skloniti ali dvigniti roko ali nogo izven ugodnega položaja, mu je to znak, da začne razmišljati o spremembi ureditve delovnega mesta, ki jo lahko v manjši meri sam izvede, oziroma opozori predpostavljene na potrebno spremembo.

Človek, ki dela v določenem prostoru, se srečuje z določenimi antropometričnimi značilnostmi, kot so dosegi, razdalje in drža telesa. Pri oblikovanju delovnega mesta so uporabna štiri načela, kjer se sprašujemo »Kaj dati kam?«. Gre za razmišljanje o kontrolnih in kazalnih elementih, ki jih nameščamo za spremljanje in upravljanje procesov, kjer nastopi človek kot upravljalni sistem (kuhinje, stroji, trgovine, delavnice, baze podatkov, bolnice, banke idr.). Ta načela so: načelo pomembnosti, načelo frekvence, načelo funkcije in načelo sekvence.

6.      Kaj je ergonomski izdelek? Kakšni so standardi ali zahteve, ki jih izdelek mora izpolnjevati, da se imenuje ergonomski?

Ergonomski izdelek je tisti, ki zagotavlja pri uporabi normalno obremenitev in obremenjenost človeka v skladu z ergonomskimi pravili. Če pogledamo avtomobil kot zelo ergonomsko zahteven izdelek, vidimo, da z ustreznimi nastavitvami voznikovega sedeža, volana, menjalne ročice, s pregledom nad informacijami o vožnji, s spreminjanjem podatkov na kontrolnem zaslonu, z uporabo varnostnega pasu, z nastavljanjem vzvratnega ogledala in stranskih ogledal, z uporabo oziroma z dosegom do pomožnih predalov in odprtin dosežemo za vsakega uporabnika avtomobila ustrezno, dovoljeno ergonomsko obremenitev in obremenjenost.

Podobno je pri izdelkih, ki jih imamo v rokah. Ti morajo biti oblikovani tako, da je njihov oprijem neobremenjujoč za prste, npr. mali gospodinjski aparati, ročni obdelovalni stroji, npr. vrtalno vijačni stroj, vrtno orodje, npr. škarje za rezanje drevja, ročne čistilne naprave (sesalniki za prah) itd.

Ko se srečujemo z enostavnostjo in uporabnostjo izdelkov, ki jih uporabljamo z večjo ali manjšo spretnostjo, uporabljamo paket standardov ISO 20282:2006, ki je predstavljen v štirih delih: ISO 20282-1:2008, ISO 20282-2:2013, ISO 20282-3:2007 in ISO 20282-4:2007. Vsi ti standardi predpisujejo okvire pri varovanju zdravja, predpisujejo udobje in ugodje, predpisujejo toplotne obremenitve, izpostavljenost hrupu itd.

7.       Podjetjem v projektu POLET je na voljo tudi svetovanje s področja ergonomije, ki ga kot strokovnjak pokrivate vi. S katerimi vprašanji se podjetja lahko obrnejo na vas?

Vsekakor z vprašanji, vezanimi na ergonomijo, ker je ergonomija prisotna na vseh delovnih mestih in okoljih, v katerih izvaja delo človek. Zavedati se moramo, da z ergonomskimi metodami prilagajamo delo človeku in NE človeka delu! To so pa vprašanja, vezana na proizvodna delovna mesta, skladiščna, transportna, montažna in pisarniška, projektantska delovna mesta.

Z namenom aktivnega naslavljanja področja aktivnega in zdravega staranja v podjetjih ter zmanjševanja odsotnosti z dela v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) vse do leta 2022 poteka projekt z naslovom »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)«, v sklopu katerega bo v 120 vključenih podjetjih implementiran celovit poslovni model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki bo delodajalcem pomagal pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi ter za zmanjševanje odsotnosti z dela.
Se želite pridružiti projektu, kjer vam bo na voljo multidisciplinarni tim strokovnjakov za svetovanja s področja ergonomije, varnosti in zdravja pri delu, promocije zdravja na delovnem mestu, medicine dela in psihologije?
Do marca 2020 bo potekal nov izbor podjetij, ki bodo vključena v II. sklop projekta, zato svoj interes za sodelovanje pošljite na naslov: posavska.gz@gzs.si
Več o projektu na: www.projekt-polet.si

 

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Fotogalerija





 

Arhivi