Mobing ni »samo« konflikt, od katerega ga loči pogostost, trajnost, nasilnost in neravnovesje moči. Mobing je pravzaprav vsaka nasilna in neetična komunikacija zaradi česar ogroža zdravje žrtve. In z njim se pogosto srečujejo tudi starejši zaposleni.
V skladu s slovensko zakonodajo mora sicer delodajalec zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ali delavka ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev in sodelavk. Ustava nam vsem jamči pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic, v kazenskem zakoniku pa je za kaznivo dejanje šikaniranja zagrožena kazen do treh let zapora.
Kljub temu, da je naša sodna praksa v primeru mobinga uvedla pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, ko mora torej delodajalec dokazovati, da ni kršil zakonodaje, pa je uspeh delavcev in delavk v tovrstnih sporih majhen, prisojene odškodnine so nizke, kar seveda nadaljevanja nesprejemljivih praks ne zmanjšuje. Velikokrat kakršnokoli pritoževanje zaradi mobinga pomeni tudi takojšnjo izgubo službe, običajno z nekim drugim izgovorom.
Mobing je za starejše zaposlene še precej večji stres kot za mlajše, saj se zavedajo, da nove primerljive službe skoraj gotovo ne bodo dobili, tudi njihovo zdravje je lahko že načeto in s tem še bolj ogroženo. Prav to radi izkoristijo delodajalci, ko trdijo, da so zdravstvene motnje zaposlenega posledica njegove starosti, in ne mobinga. Mobing nad starejšimi delavci, ki so že zakonsko zaščiteni ali so tik pred to zaščito, je pogosto le orodje strategije in taktike nadomeščanja oziroma izrinjanja starih zaposlenih, ki so zaradi zapletenosti mehanizmov dokazovanja bolj nemočni.
Za trpinčenega je najhujša izključenost, ko te sodelavke in sodelavci ne pogledajo več, do njega se obnašajo, kot bi bil kužen. Okolica sodelavca oz. sodelavko, ki vloži pritožbo zaradi mobinga, izloči in noče z njim komunicirati, kar je seveda prav tako mobing.
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.