Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 % takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. 

Brez zdravljenja hipertenzije oz. visokega krvnega tlaka se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Hipertenzija je sicer odgovorna za približno 9,4 milijonov smrti vsako leto, visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri otrocih. V veliki meri se vzroke za hipertenzijo da razložiti z dejavniki okolja, kot so prevelika teža, pretiran vnos alkohola in kuhinjske soli in pomanjkanje telesne aktivnosti. Več vrst zdravil dokazano stroškovno učinkovito zniža krvni tlak, da preprečimo neželene srčno-žilne zaplete zvišanega krvnega tlaka. Čeprav so ta zdravila dosegljiva, globalni podatki nakazujejo, da se manj kot polovica ljudi, ki ima zvišan krvni tlak, tega tudi zaveda. Med tistimi, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, jih ima manj kot tretjina urejen krvni tlak po sedaj veljavnih priporočilih ciljnih vrednosti.

 

 

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.