Novice


Arhiv: Projekt POLET: Svetovni dan mladine

POLET

 

V letu 2020 je vodilna tema mednarodnega dneva mladih vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni.

Svetovni dan mladine je potrdila Generalna skupščina OZN leta 1999, da bi izpostavila pomen težnje mladih po lastni identiteti in smislu ter po iskanju svojega prostora v svetu. Mladi, ki so polni energije in radovednosti, lahko pripomorejo k spremembi slabih družbenih odnosov in prekinejo krog nasilja ter diskriminacije, ki se prenaša iz generacije v generacijo. 

Za mladino se smatra generacijo med 15 in 29 letom. V začetku leta 2020 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 310.000 mladih. Kot primerjava: ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je ta generacija štela 430.000 ljudi. Glede na najnovejše projekcije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Število mladih se torej ne bo več tako močno zmanjševalo kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.

V katerih poklicnih skupinah so mladi najbolj in v katerih najmanj zastopani?

Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Delež mladih, ki so opravljali storitvene poklice oz. delali kot prodajalci, je tudi najbolj presegal delež vseh zaposlenih, ki so opravljali te poklice (za 32 %). Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 %), vojaške poklice (za 15 %), poklice za preprosta dela (za 11 %) ter različne industrijske poklice (za 8 %). Na drugi strani pa sta od povprečja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 % v primerjavi s 5,7 % med vsemi zaposlenimi). Prav večja zastopanost mladih pri političnem odločanju na nacionalni ravni je eden od poudarkov letošnjega mednarodnega dneva mladih.

Mladi na pragu odraslosti in njihov dohodkovni položaj

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vključuje obdavčljive in neobdavčene dohodke (iz zaposlitve oz. samozaposlitve, nadomestila za brezposelnost, družinske in socialne prejemke, štipendije, obresti), je v letu 2018 za 29-letne znašala 14.800 EUR, za 34-letne pa 15.700 EUR. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letne precej nižja (9.200 EUR). Zaposlenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 %).

Mediana letnega bruto dohodka na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašala skoraj 16.150 EUR, medtem ko so bili dohodki brezposelnih (mediana 6.400 EUR), študentov (mediana 5.200 EUR) in drugih neaktivnih oseb (mediana 5.800 EUR) veliko nižji.

Poleg statusa aktivnosti je druga osnovna determinanta dohodka izobrazba. Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 EUR, kar je skoraj 8 % več od mediane. Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko izobrazbo in tistimi s srednješolsko izobrazbo je bila relativno majhna (10 %), medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.


Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


Fotogalerija