Novice


Arhiv: Projekt POLET: In kje je ….?

POLET

Na uspešnost podjetja vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi absentizem ali odsotnost z dela. Izrazito naraščanje bolniških odsotnosti pri nas pa ni le zdravstveni, temveč tudi ekonomski, socialni in vsesplošni družbeni problem. Ima namreč številne negativne posledice, tako za zaposlene kot za delodajalce in zdravstvo, pa za gospodarstvo in družbo v celoti. S premišljenimi pristopi in ustreznimi ukrepi je tveganje za prekomerno izostajanje z dela možno obvladovati ter s tem izboljšati skrb za zaposlene in njihovo dobro počutje. 

Delovna mesta in zaposleni postajajo vse bolj raznoliki. Prvič v zgodovini starejše generacije delajo dlje v življenju in spreminjajo sestavo delovne sile, ki se vedno bolj nagiba v smeri petih različnih generacij. To od podjetij in drugih organizacij ter njihovih vodij terja večjo prilagodljivost in ustrezno odzivanje na spreminjajoče se potrebe in želje svojih zaposlenih. Različne starostne skupine imajo različna, včasih nasprotujoča si stališča glede prostega časa. Delodajalci morajo te razlike razumeti in se z njimi spopasti, še posebej, ko gre za absentizem.

Upravljanje odsotnosti zmanjšuje absentizem

Najpogostejši razlog odsotnosti z dela so manjše bolezni ali poškodbe ter nega otrok ali starejših. Razlogi odsotnosti so lahko tudi stres, ustrahovanje in nadlegovanje na delovnem mestu ter preprosto padec motiviranosti za delo. Ne glede na vzrok odsotnosti pretiranega absentizma nikakor ne gre ignorirati. Prava pot za njegovo preprečevanje je ustvarjanje poštenih in prilagodljivih politik dela, ki jih bodo zaposleni dobro razumeli in jim sledili. Ključ do vsega je učinkovita komunikacija v vseh smereh ter pravočasno prepoznavanje in reševanje posameznih težav, še preden te vplivajo na celotno organizacijsko klimo in uspešnost delovanja.

Preprosti ukrepi lahko dosežejo veliko

Absentizem postane manjši problem, če organizacije zaposlenim omogočijo prilagodljive urnike dela. Še več lahko dosežemo, to še posebej velja v teh negotovih koronačasih, z uvedbo občasnega dela na daljavo. Ob vrnitvi na delo pa je priporočljivo, da delodajalec in zaposleni opravita pogovor, tudi če je odsotnost bila le kratka. Ne glede na to se je v tem času v delovnem okolju lahko veliko zgodilo, celo spremenilo, in s pogovorom bo zaposleni lažje ponovno začel z delom. Hkrati pa zaposlenemu s tem pokažemo, da nas skrbi za njegovo dobro počutje. To je priložnost za odkrit pogovor o podrobnejših razlogih za odsotnost in za morebitno preprečitev ponovne odsotnosti.

Srečni zaposleni so tisti zaposleni, ki imajo radi svoje delo in se na delovnem mestu dobro počutijo. Podjetje, ki aktivno skrbi za dobro telesno in duševno počutje zaposlenih, ima dobre možnosti za visoko produktivnost in uspešno poslovanje. Boljše počutje zaposlenih pomeni manj bolniških dni in manj razlogov za druge vrste manjkanja na delu. Pomembno je še, da podjetje ustrezno nagrajuje dobra dela ter jih s tem pri zaposlenih tudi spodbuja, na drugi strani pa je pomembno, da so vsem jasne posledice neizpolnjevanja obveznosti in postopki, ki temu sledijo.

>>> VIR

 

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


 

Fotogalerija