Novice


Arhiv: Projekt POLET: S prezentizmom ne ogrožate samo sebe

POLET

Verjetno smo vsi že kdaj prišli na delo, čeprav smo se slabo počutili, imeli virusno obolenje ali smo bili psihično obremenjeni z resnimi težavami v zasebnem življenju. Zato nismo opravili vseh nalog, ki bi jih morali, z mislimi pa smo bili vse drugje kot v službi. Problem nastane, ko pojav, da zaposleni na delo prihajajo kljub temu, da niso popolnoma zdravi, v podjetju postane redna praksa. Prihajajo zaradi občutka, da morajo, čeprav dela niso sposobni opravljati učinkovito.

  

Pretirane odsotnosti zaposlenih na delovnem mestu so že dolgo znan problem in podjetja se že nekaj let ukvarjajo z ukrepi za njihovo zniževanje. Pa vendar prav prisotnost na delu, kadar zaposleni niso popolnoma zdravi ali se slabo počutijo, vedno bolj postaja nov pereč problem.

Prezentizem je lahko opozorilni znak prihodnjih odsotnosti z dela

Tako absentizem, odsotnost z dela, kot prezentizem, prisotnost na delu kljub bolezni, predstavljata podjetjem precejšnje stroške. Podatki kažejo, da so lahko stroški prezentizma še višji kot stroški absentizma. Kako bolezen nekoga vpliva na njegovo učinkovitost, je težje izmeriti, morda zaposleni na zunaj niti ne kaže znakov bolezni ali drugih težav. Pogosto se to dogaja na delovnih mestih, kjer so zaposleni zaradi narave dela pod večjim stresom in se čutijo dolžne priti v službo kljub težavam. Dejstvo je tudi, da nekatera podjetja z ukrepi za zmanjšanje odsotnosti celo spodbujajo prihajanje na delo kljub slabšemu počutju. V času pandemije koronavirusa je praksa prezentizma še posebej sporna.

Prihajanje na delo kljub bolezni ne zmanjšuje samo kakovosti našega dela, temveč lahko ogroža tudi naše sodelavke in sodelavce ter v primeru neposrednega stika s strankami še njih. Prezentizem zaposlenemu ne omogoči, da bi si hitro opomogel, kar pomeni, da se obdobje slabega zdravja raztegne, lahko vodi celo v ponavljajoča se bolezenska stanja. Raziskave kažejo, da prezentizem dolgoročno negativno vpliva na zdravje zaposlenih in posledično pripomore k zviševanju bolniških odsotnosti v prihodnje. Poleg tega deluje negativno na celotno vzdušje v podjetju in na uspešnost njegovega poslovanja.

In kako se spopasti s prezentizem?

Strokovnjaki vse bolj ugotavljajo, kako sta prezentizem in absentizem med seboj povezana. Ker gre za  dve strani iste medalje, bi se morali z njima soočiti hkrati. Pa se lahko podjetje proti temu sploh dolgoročno uspešno bori? Najboljši in edini učinkovit način je oblikovanje korporativne kulture, ki je osredotočena na dobro počutje sodelavk in sodelavcev tako v podjetju kot tudi sicer v življenju.

Na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja. Zaradi staranja prebivalstva in posledične nujnosti podaljševanja delovne dobe tudi v leta, ki so bila nekoč namenjena upokojitvi, se ta delež v zadnjem obdobju še povečuje. Delodajalci so tako v edinstvenem položaju, da se spopadejo z dejavniki tveganja prezentizma in absentizma ter razvijejo ustrezne strategije dobrega počutja svojih zaposlenih. To pomeni, da vpeljejo prakse, ki bodo zaposlene spodbudile k temu, da bodo bolj zdravi, da bodo srečnejši in bolj zavzeti. S podaljševanjem delovne dobe moramo ostati telesno in duševno v dobri formi veliko dlje kot nekoč, saj sicer ne bomo kos delovnim izzivom v starejših letih. Zato je pomembno, da odgovornost za svoje zdravje in dobro počutje sprejmemo tudi kot posamezniki.

>>> VIR

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


Fotogalerija