Osamljenost je težava, s katero se marsikdo sreča v zrelejših letih, s tem pa se poveča tveganje za razvoj starostnih zdravstvenih tegob in depresije. Redna interakcija z družinskimi člani lahko pomembno okrepi duševno, fizično in čustveno zdravje starejših odraslih. Kaj pa takšno druženje prinaša mlajšim generacijam?
15. maja praznujemo mednarodni dan družin, ki ga je leta 1993 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. S tem si z različnimi aktivnostmi, ki se vsako leto odvijajo na drugo temo, prizadevajo povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav za reševanje družinskih problemov z ustreznimi domačimi politikami. Po podatkih SURS je bilo na začetku leta 2018 v Sloveniji 577.544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona ali 81 odstotkov vseh prebivalcev. Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki, druga največja skupina pa so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki. Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let. S starostjo se povečuje delež prebivalcev, ki živijo v družini brez otrok, ker so si ti večinoma že ustvarili svoje družine. Na drugi strani pa so precej pogosta tudi gospodinjstva, v katerih sobivajo vsaj tri generacije. V letu 2018 je SURS prvič zabeležil tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij.
Vzajemne koristi večgeneracijskega družinskega druženja
Dejstvo, da ljudje živimo dlje kot kdaj koli prej in da se soočamo s staranjem prebivalstva, bi moralo pomeniti nekaj pozitivnega. Toda še vedno lahko beremo in poslušamo v prvi vrsti le o bremenu starajočega se prebivalstva in negativnih spremembah, ki spremljajo staranje. Pomen družine in vloge, ki jih imamo kot člani družine, se z leti sicer spreminjajo, a zato ne bi smeli biti nič manj cenjeni. Starejši družinski člani so pomembni in dobro je, da ostanejo sestavni del družinskega življenja, pa naj bo to v skupnem ali ločenem gospodinjstvu, v zadnjem letu smo dodobra spoznali tudi možnosti na daljavo.
Tako kot so nekatera podjetja že prepoznala prednosti medgeneracijskih raznolikosti, ki prinašajo drugačne poglede in pretresajo mnenja ene generacije, velja to tudi za družinsko okolje. Znanje naših staršev, starih staršev in drugih starejših sorodnikov nam lahko pomaga do boljšega razumevanja in poglablja naša znanja. Spoznavanje različnih ozadij, vrednot in meril mlajšim omogoča širši pogled na svet in predstavlja dobro popotnico za kasnejše samostojno življenje. Stari starši pogosto zagotavljajo tudi brezplačno oskrbo družine na domu. S tem na eni strani razbremenijo svoje otroke, na drugi strani pa nudijo vnukom posebno ljubezen in razvajanje, ki ga malčki lahko dobijo samo od njih.
Na drugi strani je zelo pomembno tudi za starejše, da ostanejo čim dlje družbeno aktivni ter povezani z družino in prijatelji. Pogovarjanje in interakcija z ljudmi ohranja možgane aktivne ter s tem upočasnjuje začetek kognitivnega upada in preprečuje demenco. Sprejemanje moči in vrednot starejših tako prinaša pomembne koristi vsem, staranje pa je neizogiben proces, pa čeprav se morda trenutno počutimo še kako mladostno.
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada