Pomislite, kateri je bil vaš najbolj produktiven delovni dan prejšnji teden, in potem razmislite, zakaj je bilo tako. Mogoče zato, ker ste prejšnjo noč odlično spali. Mogoče zato, ker vas je bližnji sodelavec s svojimi delovnimi izzivi ali pa željo po klepetu zmotil samo enkrat namesto desetkrat. Ali pa morda zato, ker ste si za kosilo končno privoščili hranljiv obrok. Prehranjevalne navade niso med prvimi razlogi, ko razmišljamo o dejavnikih delovne uspešnosti. Pa vendar je izbira hrane pomembna, saj ima neposreden vpliv na počutje ter posledično tudi na učinkovitost in rezultate dela.

 

Prehranjevalne navade aktivne delovne populacije pri nas niso najboljše, kot opozarjajo raziskave. Strokovnjaki jo zato uvrščajo med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije. Še posebej izpostavljeni so starejši zaposleni, saj je ravno uravnotežena prehrana pomemben del ohranjanja aktivnega in zdravega staranja. Zagotavlja potrebna hranila in ohranjanje energije, pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže ter zmanjšuje tveganja za razvoj kroničnih zdravstvenih težav in bolezni. Številne delovne organizacije so to že spoznale in začele zaposlene spodbujati k zdravim izbiram. Znano je namreč, da lahko s promocijo zdravja na delovnem mestu pomembno prispevamo k boljšim življenjskim navadam zaposlenih. Ne samo preusmerjanje sedečega načina življenja v bolj aktivnega, uvajanje redne telesne dejavnosti in vzdrževanje zdrave telesne teže, pomemben je tudi prehod na zdravo prehranjevanje.

V poplavi informacij o zdravi prehrani ni lahko začeti

Zmeda zaradi količine nasprotujočih si virov, ki opisujejo, kaj bi morali in česa ne bi smeli jesti, ni nič nenavadnega. S tem se je verjetno srečal že vsak, ki se je odločil za bolj zavestno prehranjevanje. Spodbudni pa so podatki, ki kažejo, da smo ljudje v veliki meri pripravljeni spremeniti svoje navade ob ustreznih strokovnih smernicah, ki jim zaupamo. Za začetek je smiselno uporabiti prehranski standard in se usmeriti k živilom, ki imajo več hranilnih snovi in manj dodanih maščob, sladkorjev in soli, ter vsakodnevno jesti tudi sadje in zelenjavo. V podjetjih za spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad pogosto organizirajo strokovne delavnice, lahko tudi kuharske tečaje, vedno so dobrodošle ideje za zdrava kosila in prigrizke na delu ter informacije o hranilnih vrednostih živil ali obrokov, ki jih podjetja objavljajo na svojih oglasnih deskah ali v glasilih. Naslednji korak pa je uvedba zdravih obrokov v menzah podjetja, dodajanje zdravih možnosti tudi v avtomate za hrano in pijačo ter vpeljava zdravih prehranskih izbir na sestankih in dogodkih podjetja.

Pomembna naložba v zdravje

Številne raziskave kažejo, da način prehranjevanja dolgoročno pomembno vpliva na naše zdravje. Čezmeren vnos hrane, pretirano uživanje slabih maščob, soli in sladkorja v živilih in pijačah ter prenizek vnos zelenjave in sadja vplivajo na pojav bolezni srca in ožilja, različnih oblik raka in sladkorne bolezni. Povzročajo tudi debelost in s tem posledično oteženo gibanje, bolečine v kosteh in mišicah ter številne druge nevšečnosti. Premalo se zavedamo, kako zelo lahko vplivamo na različne bolezni prav z načinom prehranjevanja. Kot poudarjajo strokovnjaki, lahko pozitivne učinke na zdravje tudi s prehranjevanjem dosežemo relativno hitro. Zdrave prehranske izbire poleg hranljivih živil pomenijo tudi več manjših obrokov, ki jih pravilno razporedimo čez dan. Takšen način prehranjevanja je za organizem manj obremenjujoč in poskrbi, da imamo več energije ali da se po obrokih ne počutimo zaspano in obremenjeno, temveč odlično in vitalno. S tem bomo izboljšali svojo delovno učinkovitost in povišali produktivnost ne glede na starost ter na dolgi rok pomembno izboljšali svoje zdravje.

>>> VIR

 

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada