Diskriminacija pomeni kršitev načela enakega obravnavanja. Za diskriminacijo šteje, če je neka oseba obravnavana manj ugodno kot neka druga oseba. To pomeni negativno razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali postavljanje v neenak položaj, s ciljem, namenom ali posledico ogroziti ali onemogočiti nekomu uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Delodajalec mora po naši zakonodaji na delovnem mestu zagotoviti enako obravnavo, ne glede na:
Zakon o varstvu pred diskriminacijo varuje pred neenako obravnavo tudi na področju dela in zaposlovanja. Diskriminacija namreč onesnažuje delovno okolje, ima slabe posledice za počutje, zdravje, integriteto in samozavest.
Diskriminacija je prepovedana, vendar pa ni vsako neenako obravnavanje tudi diskriminacija. Neenako obravnavanje, ki pomeni diskriminacijo, se nanaša na razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, rasa, barva kože, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno ali socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolna usmerjenost in druge.
Raziskave kažejo, da so zaposleni na delovnem mestu najpogosteje diskriminirani zaradi starosti, videza, spola ali premoženjskega stanja. Skoraj petina populacije v Sloveniji (17 odstotkov) meni, da je bila v zadnjem letu diskriminirana, skoraj polovica pa je bila diskriminiranih na delovnem mestu (48 odstotkov), 18 odstotkov vprašanih pa je diskriminacijo občutilo na področju zdravstvenega varstva. Ob tem tudi sicer kar 61 odstotkov populacije ocenjuje, da je v Sloveniji diskriminacija najbolj razširjena na področju dela in zaposlovanja. Ob tem trije od štirih vprašanih, ki so menili, da so bili diskriminirani, niso sprožili nobenega od postopkov za zaščito svojih pravic, predvsem ker menijo, da to ne bi ničesar spremenilo, ne vedo, na koga naj se obrnejo, ali pa jih skrbi, da bi s tem zadevo le še poslabšali.
Več kot tretjina vprašanih (36 odstotkov) meni, da se je v zadnjih letih situacija glede neenakosti in diskriminacije v državi poslabšala ter da v Sloveniji ni ustrezno poskrbljeno za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakopravnosti; manj kot 5 odstotkov vprašanih pa meni, da diskriminacija v Sloveniji ne predstavlja težave. Stanje na področju diskriminacije naj bi se po njihovem mnenju izboljšalo predvsem z ozaveščanjem ljudi, krepitvijo odnosov med ljudmi, izboljšavo zakonske in pravne ureditve ter z vzgojo otrok v vrtcih ali šolah.
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada