V Sloveniji je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno. Obveznost cepljenja izhaja iz skrbi za zdravje celotne družbe. Pri nas ima namreč vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da varuje zdravje sebe in drugih pred temi boleznimi. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti.

Ob trenutni razpravi o cepljenju proti Covid-19 se spomnimo, da so za nekatere zaposlene, ki so za opravljanje svojega dela izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi, nekatera cepljenja obvezna. Podatke o izpostavljenosti nalezljivim boleznim na delovnem mestu mora zagotoviti delodajalec v izjavi o varnosti na delovnem mestu, poda pa tudi oceno tveganja. Cepljenje in določanje protiteles pri zaposlenih v teh primerih plača delodajalec.

In o katerih cepljenjih govorimo?

DAVICA

Proti davici smo bili v Sloveniji od leta 1937 dalje večinoma cepljeni vsi že v otroštvu, vendar je za ustrezno zaščito potrebno eno obnovitveno cepljenje na deset let. Čeprav smo pri nas zadnji primer davice zabeležili 1967, je ponekod po svetu ta bolezen še vedno prisotna in obnovitveni odmerek cepiva je zato obvezen za zaposlene, ki službeno potujejo na ta območja, denimo vojake, poslovneže in humanitarne delavce. Obnovitvene odmerke morajo redno prejemati tudi zaposleni, ki pri svojem delu v laboratoriju lahko pridejo v stik z bakterijami davice.

TETANUS

Tudi tetanus je pri nas redka bolezen, proti kateri smo bili večinoma cepljeni v otroštvu, a za ohranjanje ustrezne zaščite je potreben en obnovitveni odmerek na deset let. Ker se bacili tetanusa nahajajo v zemlji in odpadkih, je obnovitveno cepljenje potrebno za zaposlene, ki imajo stik z zemljo in odpadki, še posebej če se pri delu lahko poškodujejo in zanesejo okuženo zemljo v rano. Cepljenje je tako smiselno za kmete, vrtnarje, gozdarje, delavce na terenu, komunalne delavce, vojake…

OSLOVSKI KAŠELJ

Proti oslovskemu kašlju smo bili v Sloveniji že v otroštvu sistematično cepljeni vsi od leta 1959 dalje, vendar imunost na to bolezen po cepljenju ali preboleli bolezni ni vseživljenjska. Zato je enkrat v življenju priporočljivo prejeti obnovitveni odmerek, čeprav to bolezen v odrasli dobi prebolimo brez težav, a smo med boleznijo izredno kužni za okolico. Ker je oslovski kašelj lahko usoden za mlajše otroke, je obnovitveno cepljenje potrebno za vse zaposlene, ki prihajajo v stik z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki. To so predvsem zdravstveni delavci na neonatalnih, infektoloških in pediatričnih oddelkih.

HEPATITIS B

Virus hepatitisa B se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi izločki, zato se morajo proti tej bolezni cepiti zaposleni, ki lahko pridejo v stik z njimi, še posebej, če delajo z ostrimi predmeti, ki so lahko onesnaženi s krvjo ali drugimi telesnimi izločki. Poleg zdravstvenih delavcev, policajev, gasilcev, manikerjev in pedikerjev, brivcev… je cepljenje potrebno tudi za zaposlene v laboratorijih, ki lahko pridejo v stik z virusom.

HEPATITIS A

Virus hepatitisa A se širi preko okužene hrane, vode in umazanih rok, nato pa se nekaj časa izloča z blatom bolnika. Cepljenje je zato potrebno za zaposlene, ki pri svojem delu prihajajo v stik s človeškimi iztrebki in komunalnimi odpadki. Potrebno je tudi za tiste, ki službeno potujejo na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko (Afrika, Srednja in Južna Amerika, Bližnji, Srednji in Daljni Vzhod, Azija, Indonezija, Grenlandija, vzhodna Evropa, Karibi) ter za zaposlene v laboratorijih, ki lahko pridejo v stik z virusom.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

Virus KME se na človeka prenese z ugrizom okuženega klopa. Zato je cepljenje proti KME potrebno za gozdne delavce, vrtnarje, lovce, terenske delavce, vojake, študente s predvidenimi terenskimi vajami ter zaposlene v laboratorijih, ki lahko pridejo v stik z virusom KME.

MENINGOKOKNE OKUŽBE

Meningokokne okužbe so razširjene povsod, še posebej pa v podsaharski Afriki (Senegal, Etiopija, Mavretanija, Ruanda, Burundi, Tanzanija), Nepalu, Mongoliji, Indiji ter v nekaterih predelih Saudske Arabije. Zato je cepljenje potrebno za zaposlene, ki službeno potujejo v te kraje, in za zaposlene v laboratorijih, ki so lahko izpostavljeni okužbi z meningokoki.

OŠPICE, MUMPS IN RDEČKE

Obvezna cepljenja proti tem trem boleznim smo pri nas uvedli tekom 70. let preteklega stoletja, kar pomeni, da je na delovnih mestih verjetno še kar precej generacij, ki proti tem nevarnim boleznim niso bile cepljene. Za tiste zdravstvene delavce in za zaposlene v stiku z otroki (vzgojitelji, učitelji, specialni pedagogi, logopedi…), ki še nikoli niso bili cepljeni ali pa so bili cepljeni nepopolno, je cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam obvezno.

STEKLINA

Čeprav se je Slovenija leta 2016 proglasila za državo prosto stekline, še naprej izvaja preventivne ukrepe. Eden izmed njih je tudi cepljenje proti steklini za ljudi, ki so pri svojem delu ali izobraževanju izpostavljeni ugrizu živali ali virusu stekline. To so predvsem veterinarji, lovci, gozdarji, delavci v laboratorijih in preparatorji mrtvih živali.

OTROŠKA PARALIZA

Otroška paraliza je zaradi uspešnosti cepljenja v Evropi izkoreninjena, še vedno pa se pojavlja ponekod drugod po svetu. Zato je cepljenje potrebno za zaposlene, ki službeno potujejo na takšna območja. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča cepljenje proti otroški paralizi tistim, ki za več kot 4 tedne potujejo v Afganistan, Pakistan, Nigerijo, Somalijo, Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, DR Kongo, Kenijo, Niger ali Mozambik.

NORICE

Cepljenje proti noricam je potrebno za vse zaposlene, ki noric še niso preboleli ali proti njim niso bili cepljeni  in so hkrati pri opravljanju svojega dela izpostavljeni morebitni okužbi. Cepljenje je še posebej pomembno za zdravstvene delavce, ki lahko okužbo prenesejo na druge osebe.

GRIPA

Cepljenje proti gripi je potrebno za zaposlene v poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromila delovanje nujnih služb. V prvi vrsti so to delavci v zdravstvu, v negovalnih, varstvenih, vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, zaposleni v vojski in policiji, laboratorijih za diagnostiko influence, poleg njih pa tudi rejci perutnine ter drugi delavci, ki so lahko izpostavljeni okužbi z virusom aviarne influence (veterinarski patologi, inšpektorji, higieniki, terenski veterinarji, zaposleni v klavnicah in kafilerijah…).

RUMENA MRZLICA

Rumena mrzlica je virusna nalezljiva bolezen tropskega sveta. Cepljenje je obvezno za zaposlene, ki službeno potujejo na območja, kjer je bolezen prisotna (deli Afrike in Južne Amerike), ter za delavce, ki potujejo v države, ki zahtevajo cepljenje proti rumeni mrzlici.

Preberite si več https://www.cepljenje.info/cepljenje-v-sloveniji/obvezno-cepljenje-v-sloveniji

 >>> VIR

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada