Številne države EU zvišujejo upokojitveno starost, da bi starejši delali dlje in s tem umirili rast pokojninskega bremena. Prav tako je vse pogosteje, da se evropski upokojenci poskušajo ponovno zaposliti.

Po podatkih Eurostata se je delež zaposlenih, starih 55 let in več, med letoma 2004 in 2019 v Evropski uniji povečal z 12 na 20 odstotkov. Povečuje se tudi stopnja zaposlenosti med starimi 65 in 74 let. Zaposleni, stari 65 let ali več, se pogosto odločajo za krajši delovni čas, takšnih je bilo leta 2019 48 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk. Najpogosteje se zaposlijo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je leta 2019 delalo 14,9 odstotka zaposlenih v tej najstarejši starostni skupini. Takšne prakse lahko delno pomagajo ublažiti vpliv staranja prebivalstva, hkrati pa izboljšajo finančno blaginjo nekaterih starejših, ki sicer ne bi imeli ustreznega dohodka za dostojno življenje. Uspeh je med drugim odvisen od ustrezne ponudbe delovnih mest.

Želja ali nuja za ponovno zaposlitev?

Obstajata dva glavna razloga, zakaj se upokojenci odločajo, da kljub starosti znova poprimejo za plačano delo. Nekateri si želijo nadaljevati z delom. Ta skupina vidi delo kot način, kako prispevati k družbi, biti v stiku z drugimi in ostati aktiven. Izboljšanje zdravja upokojencev pomembno prispeva k rasti te skupine. Na drugi strani pa veliko upokojencev mora delati, saj so zanje dohodki po upokojitvi prenizki. Ob gospodarskih krizah se ta skupina močno poveča, a žal je takrat na trgu pogosto manj priložnosti za ustrezno delo. Poleg nizkih dohodkov lahko potreba po delu izhaja iz visokih stroškov upokojencev. Z dodatnim virom zaslužka lahko ohranjajo želen življenjski standard ali pa izpolnijo finančne obveznosti. Potrebo po delu napajajo tudi visoki izdatki za zdravstveno varstvo, ki zaradi zmanjšanja javne porabe in posledičnega zmanjševanja javnih storitev predstavljajo vse večje finančno breme upokojencev.

Dejavniki, ki vplivajo na zaposlenost starejših

V nekaterih državah EU upokojenci delajo veliko pogosteje kot v drugih. Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer so na Portugalskem, v Romuniji in na Cipru stopnje zaposlenosti med upokojenci še posebej visoke. V vseh državah EU pa je stopnja zaposlenosti starejših pri moških višja kot pri ženskah. Mladi upokojenci delajo pogosteje kot starejši, prav tako tisti, ki so bolje izobraženi. Stopnja zaposlenosti med starimi od 70 do 74 let je za polovico nižja od tistih, starih med 65 in 69 let. Za upokojence s terciarno izobrazbo pa je stopnja zaposlenosti več kot dvakrat višja od povprečja celotne starostne skupine od 65 do 74 let. Upokojence je mogoče najti v skoraj vseh gospodarskih sektorjih, še posebej zanimivo je kmetovanje, na primer na Švedskem pa so pogosto vključeni v svetovalne storitve. Pogosto so samozaposleni in delajo s krajšim delovnim časom. Zagotovo je nekaj tudi dela na črno, ki pa ga je težje raziskati.

Vloga vlade je, da tistim, ki želijo ali pa zaradi nizkih dohodkov morajo delati, ustrezno prilagodi trg dela, oblikuje politike enakih možnosti in socialne zaščite ter davčne sisteme. Na Švedskem so delodajalci na primer oproščeni davkov na izplačane plače za vse zaposlene, starejše od 65 let. Vloga podjetij pa je izvajanje ukrepov za privabljanje in zadrževanje upokojencev. Dober primer je poljski Center za načrtovanje in raziskovanje ladij, kjer sedem odstotkov zaposlenih predstavljajo upokojenci. Ali pa avstrijska skupina višjih strokovnjakov, ki zagotavlja svetovanje na področju upravljanja ali na visoko specializiranih tehničnih področjih. Ključna za privabljanje in zadrževanje upokojencev se je pri njih izkazala možnost dela s krajšim in fleksibilnim delovnim časom.

>>> VIR

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada