GZS Območna zbornica Posavje, Krško in Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov je v ponedeljek, 10. decembra 2012, v Krškem gostilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika, ki se je na sedežu družbe Kostak d.d. seznanil z družbo, s sistemom ravnanja z odpadki v občini ter s stanjem gospodarstva v Posavju, nato pa je sledil ogled Zbirnega in reciklažnega centra Spodnji Stari Grad.
V nadaljevanju je dr. Janez Potočnik imel predavanje v Kulturnem domu Krško na temo "Zeleno gospodarstvo kot priložnost za razvoj".
Trg je in bo ostal pomemben, a deluje prepočasi in je nepopoln. Finančni, poslovni in gospodarski svet je stimuliran v kratkoročnost svojih razmišljanj in usmeritev. Politika je ujeta v meje volilnega cikla. Prehod v svet, ki bo trajnostno naravnan, v nizkoogljično gospodarstvo, ki preudarno ravna z viri, je neizogiben. Izogibanje tej preprosti resnici, s sprejemanjem odločitev, ki so morda kratkoročno privlačne, ne pa tudi trajnostne, je recept, ki samo navidezno vodi iz krize. V resnici jo poglablja.
Spremeniti moramo utečene proizvodne in potrošne vzorce,način delovanja in razmišljanja. Osnovni problem je v tem, da smo na nek način ujetnikiobstoječih struktur, tehnologij,vedenjskih vzorcev, sistemov odločanja, finančnih vzpodbud, kratkoročno usmerjenih politik in načinov delovanja trgov. Nujne so nove inovacije, od manjših postopnih sprememb do velikih tehnoloških prebojev. Bistvo inovacij je prav v tem, da omogočijo preboj iz teh zaprtih sistemov in ozkoglednega načina razmišljanja. Novosti moramo uvajati ne le pri tehnologijah, temveč tudi v sistemskih rešitvah, pri poslovnihnačrtih in odločitvah, pri oblikovanju politik in delovanjutrgov.
V teh težkih časih za gospodarstvo je težko zagovarjati stališče, da osredotočenje na rast in delovna mesta ni primerno. Vendar če pri tem zanemarjamo nekatere globalne trende, bodo napake, ki jih ob tem naredimo, lahko usodne. Živimo preko meja naših zmožnosti in imamo vedno več dolgov. In poravnati te dolgove bo težje kot finančne. Ni alternativ trajnosti, ne finančni, ne socialni, niti okoljski.In tega se, če smo iskreni, vsi pravzaprav zelo dobro zavedamo.
Ključnega pomena je, da spremenimo prevladujočo kratkoročno miselnost, s katero so prežeti vsi naši sistemi, tako politični kot gospodarski. Logiko dolgoročnosti moramo vgraditi v zbiranje podatkov, sisteme poročanja, mehanizme nagrajevanja, v postopke odločanja. Sveta se v 21. stoletjupreprosto ne da več upravljati s kratkovidno ozkoglednostjo in z daljnosežno ozkosrčnostjo.
Brez ustreznih spodbud in stabilnih ter predvidljivih okvirnih pogojev seveda prehod ne bo mogoč. Kot tudi ne bo šlo brez razumevanja, da sta okolje in gospodarstvo neločljivo povezana. Namesto da se trudimo prikazati okolje kot omejitveni faktor konkurenčnosti gospodarstva, raje usmerimo energijo in inovativno moč ljudi in gospodarstva v iskanje trajnostnih rešitev.
Tako bo bolje … ne le za okolje, ampak tudi za bodoči razvoj družbe in konkurenčnost gospodarstva.
>>> Vabilo
>>> Fotogalerija (avtor: Goran Rovan)
>>> Nekaj objav v elektronskih medijih
Dogodek so podprli: