Novice


Arhiv: Projekt POLET: Delati na stara leta - je to zdravo?

POLET

 

 

Še najbolje je povedal pokojni psiholog Vid Pečjak: kdor je imel svoje delo rad, v pokoju veni, kdor ga je čutil kot breme, pa zacveti. Žal evropske raziskave kažejo, da nadpovprečno veliko Slovencev meni, da jih delo obremenjuje in celo ogroža njihovo zdravje. 

V zadnjih desetih letih se je pričakovana povprečna življenjska doba Slovenke podaljšala za 1,7 leta, na 84 let, Slovenca pa za 2,9 leta, na 78,3 leta. Zato upravljavc pokojninske blagajne želijo, da bi ljudje tudi dalj časa delali. Podaljšanje delovne aktivnosti je bilo glavni cilj obeh pokojninskih reform (v letih 1999 in 2012), ki sta zato zaostrili pogoje za upokojitev. Tudi sedanja ministrica za delo Ksenija Klampfer je v prvem predlogu dopolnitve pokojninskega zakona želela zvišati upokojitveno starost s 65 na 67 let za tiste zavarovance, ki ne bi dosegli 40 let delovne dobe. Toda sindikati in koalicijske stranke so se silovito uprli, zato v noveli, ki jo sprejema državni zbor, ni več prisile, ampak le spodbude za podaljševanje delovne dobe.

Starejši zaposleni so strošek, a tudi korist

Odpor proti podaljševanju delovne dobe je v Sloveniji dokaj močan. »Delo starejših lahko človeku prinese tveganje za zdravje ali tudi njegovo večjo blaginjo. V preteklosti so bolni hiteli z upokojitvijo, zadnja leta pa se ji izogibajo, saj so postale pokojnine bistveno nižje od bolniškega nadomestila,« pravi dr. Simona Perčič z Nacionalnega inštitutu za javno zdravje.

Posledica je, da smo Slovenci na repu evropskih statistik po deležu starejših zaposlenih. Toda zdravniki pravijo, da je za zdravo življenje v starosti nujen zdrav življenjski slog, ta pa poleg zdrave prehrane in izogibanja škodljivim razvadam temelji na aktivnosti, telesni, duševni in družbeni oziroma družabni. Delo vsebuje vse našteto, torej je upravičeno vprašanje, ali delovna aktivnost lahko starejšim pomaga ohranjati čilost in zdravje. Simona Perčič Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se načeloma strinja, da delo lahko pripomore k dobremu počutju in zdravju, vendar je za to potrebno dvoje. »Na eni strani je to posameznikova želja živeti zdravo.« Drugi vidik pa so okoliščine. »Možnost dela starejših je odvisna od vrste dela, delodajalca in promocije zdravja na delovnem mestu.

43 odstotkov Slovencev ne verjame, da bi lahko svoje delo opravljali do 60. leta, kažejo podatki Eurofunda.

Delodajalci bi morali skrbeti za starejše zaposlene, ker je to koristno tudi zanje. Z ukrepi za zdravje, varnost in blaginjo na delovnem mestu vlagajo v vzdrževanje produktivnosti, saj se delovna sila stara. S starejšimi delavci sicer nastajajo določeni stroški, a hkrati ni stroškov in težav z iskanjem in uvajanjem novih delavcev. Neuvajanje preventivnih programov bi lahko dolgoročno povzročilo visoke stroške zdravstvenemu sistemu,« je opozorila Perčičeva.

Prednosti in slabosti starejših delavcev

Seveda je dejstvo, da človekove fizične zmogljivosti upadajo s starostjo, je nadaljevala. Slabšajo se senzorične sposobnosti (vid in sluh), delovanje mišic (moč, prožnost in ravnotežje), aerobna zmogljivost, reakcijski čas in hitrost, imunski odziv. To upadanje postane poudarjeno po 50. letu. Starejši delavci imajo tudi pogosteje od starosti odvisne presnovne motnje, kot so abdominalna debelost, povišan krvni tlak, povišana raven glukoze in maščob v krvi, zaradi česar pogosto jemljejo več zdravil. So tudi manj mobilni in pojavi se blaga kognitivna okvara, kar vse zmanjšuje njihovo delovno uspešnost. Razen tega se pogosto teže prilagodijo spremembam.

Toda starejši delavci imajo tudi nekatere prednosti, našteva Perčičeva: »Daljši delovni staž prinaša več izkušenj, avtonomnosti in učinkovitosti. Manj jih muči stres na delovnem mestu in imajo manj konfliktov s sodelavci. So tudi bolj prožni pri uravnavanju delovnih zahtev in zasebnega življenja. Podjetja tudi poročajo, da so starejši bolj pripadni organizaciji. Imajo manj poškodb pri delu, kar je verjetno posledica izkušenj in znanja, najbrž pa tudi dejstva, da jih delodajalci razporedijo na delovna mesta z manjšim tveganjem poškodb.«

Starejši manjkrat na bolniški, a za dalj časa

Iz kazalnikov bolniškega staleža na spletni strani NIJZ razberemo, da so v starostni skupini od 60 do 64 let lani našteli 75 primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih, med vsemi zaposlenimi pa je nekaj več kot 110 primerov, vendar je pri starejših povprečna bolniška odsotnost trajala 38,7 dneva, pri vseh pa nekaj pod 15 dni. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa, je potrdila: »Starejši res manj pogosto odhajajo na bolniško, vendar so njihove bolezni težje. Poškodbe pri delu pa so razporejene v obliki črke U, kar pomeni, da se poškodujejo predvsem mlajši in najstarejši zaposleni, resnost poškodbe je ponavadi večja v starosti.«

2,2 odstotka delovnih dni so v Sloveniji leta 2009 opravili delavci in delavke, starejši od 60 let.

6,2 odstotka so jih lani, kar je skoraj trikrat več kot pred devetimi leti.

Nasploh na inštitutu za medicino dela ugotavljajo, da izgube delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti po krizi leta 2009 upadajo. Pri tem število odsotnosti sicer narašča, vendar trajajo manj časa. Izjema je javni sektor, kjer odsotnosti naraščajo in so v nekaterih delih našteli celo 300 odsotnosti na sto zaposlenih v letu. Toda skupno se delež izgubljenih ur zaradi bolniške zmanjšuje.

Zaradi nižjih pokojnin manj hitenja v pokoj

Katere bolezni najpogosteje omejujejo delovno aktivnost starejših in spodbujajo njihovo željo po upokojitvi? »Najpogostejše so kostno-mišične težave,« je pojasnila Perčičeva, »sicer pa so konkretne težave odvisne od vrste dela: tisti, ki opravljajo težka fizična dela, imajo drugačno obolevnost od tistih, ki opravljajo lažje delo ali imajo celo sedeče delovno mesto. Težave najpogosteje povzroči prisilna drža, ki vpliva na kostno-mišični sistem. Na obolevnost vplivajo še slabe prehranjevalne navade (odvisno tudi od organiziranosti prehrane pri delu), razvade (alkohol, kajenje), premalo gibanja, nesposobnost obvladovanja stresa in prešibki socialni stiki v delovnem okolju in prostem času …«

Če govorimo, da delovna aktivnost koristi ohranjanju vitalnosti, bi bilo dobro primerjati zdravje tistih starejših, ki so delovno aktivni, z zdravjem neaktivnih, toda NIJZ nima take študije. Perčičeva je opozorila, da ni mogoče preprosto primerjati števila bolnih v eni in drugi skupini, kajti mnogi zavarovanci se upokojijo zaradi bolezni in je torej bolezen vzrok za upokojitev. Sicer pri tem v zadnjem času opažajo spremembo: »V preteklosti so bolni hiteli z upokojitvijo, zadnja leta pa se ji izogibajo, saj so postale pokojnine precej nižje od bolniškega nadomestila.« Sogovornica še dodaja: »Delo starejših pomeni oboje, lahko mu prinese tveganje za zdravje ali tudi njegovo večjo blaginjo. Ker je staranje zapleten proces, je pri promociji zdravja najustreznejši individualni pristop.«

Kdo v pokoju cveti, kdo veni

Pokojni slovenski psiholog Vid Pečjak je že leta 2007 v knjigi Psihologija staranja zapisal, da se ljudje na upokojitev različno odzivajo. Za nekatere je blagoslov: posebej za tiste, ki svojega dela niso marali ali so ga občutili kot breme. Če imajo konjičke, po upokojitvi kar zacvetijo. Tistim, ki so radi delali in so v delu našli smisel, pa upokojitev lahko povzroči depresijo in upad duševnih funkcij.

»Starejši res manj pogosto odhajajo na bolniško, vendar so njihove bolezni težje,« ugotavlja Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa.

Med Slovenci je več tistih, ki občutijo delo kot breme. To kažejo tudi podatki Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofund). Na vprašanje, ali menite, da boste lahko svoje delo opravljali do 60. leta, so Slovenci na tretjem mestu po številu negativnih odgovorov: kar 43 odstotkov jih ni verjelo, da bi zmogli delati tako dolgo. Več negativnih odgovorov so dali le še Francozi – za eno odstotno točko – in Turki: kar 58 odstotkov. Najmanj dvomov, da ne bi zmogli delati do 60. leta, pa imajo Portugalci (16 odstotkov), Nemci (17 odstotkov) Danci in Irci (19 odstotkov) ter Švedi (20 odstotkov).

Verjetno so razlogi v različnih državah različni: pri Slovencih je opazno sovpadanje z delovnimi obremenitvami, saj so pri vrhu tudi po zatrjevanju, da delo ogroža njihovo zdravje in da težko usklajujejo delovne in družinske obveznosti. To se sklada tudi s podatkom, da so Slovenci med tistimi, ki najpogosteje delajo nadure: kar 48 odstotkov slovenskih delavcev je zatrdilo, da delajo več kot deset ur vsaj enkrat na teden. Toda enako pogosto delajo nadure Danci, še za odstotno točko več Finci, največ pa Švedi, kjer je nadure delalo kar 55 odstotkov anketirancev. Torej je še večji pritisk kot v Sloveniji v nekaterih državah, ki slovijo po učinkovitem delu, visoki socialni ravni in kjer zaposleni delajo v visoko starost.

Še bogateje nagrajeno daljše delo

Vsako leto se upokoji vse manj ljudi, kar je očitno posledica zadnje pokojninske reforme. Medtem ko se je prejšnja leta upokojevalo blizu deset tisoč zavarovancev, se jih je leta 2015 manj kot 3.600, predlanskim okoli 4.900 in lani blizu pet tisoč. To ni samo posledica postopnega zaostrovanja upokojitvenih pogojev, ki se zdaj izteka, ampak tudi spodbud za daljše delo. Zakon iz leta 2012 je prinesel možnost, da zavarovanec, ki nadaljuje delo po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, poleg plače prejema še 20 odstotkov pokojnine. To možnost je v zadnjih treh letih izkoristila tretjina zavarovancev ali 1.500 na leto.

Pokojninska novela bo vztrajanje v delovnem razmerju še bogateje nagradila, saj bo zavarovanec prva tri leta lahko prejemal 40 odstotkov plače, nato 20. Druga spodbuda je možnost, da zavarovanka ali zavarovanec namesto znižanja upokojitvene starosti zaradi skrbi za otroke pridobi za 1,36 odstotka višjo pokojnino. Zvišanje pokojnine bo mogoče uveljaviti za največ tri otroke, kar pomeni za 4,08 odstotka višjo odmero. Ugodnost praviloma pripada materi, očetu pa, če dokaže, da je vsaj 120 dni prejemal nadomestilo za očetovski dopust.

»V Sloveniji kadrov vendar manjka«

Ena znanih slovenskih menedžerk, ki nadaljujejo svoje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, je Vojka Ravbar, namestnica glavnega izvršnega direktorja banke SKB. Na vprašanje, ali nadaljuje na lastno željo ali na željo delodajalcev, je odvrnila: »Oboje. Vedno mora biti posameznik pripravljen delati in imeti dovolj moči, delodajalec pa mora imeti potrebo. Toda v Sloveniji nam zdaj manjka kadrov in koristno bi bilo, če bi ljudje ostajali v zaposlitvi in tudi če bi že upokojene znova angažirali in jim pustili, da delajo in ohranijo pokojnino. Poznam veliko ljudi, ki bi želeli delati, da bi ohranili aktivne možgane. Poglejte samo, koliko ljudi manjka v zdravstvu, prepričana sem, da bi bil marsikateri zdravnik pripravljen delati, če ne poln delovni čas, pa šest ur ali štiri ure na dan. Seveda starejši ne morejo več delati vsega, zato je ljudi treba postaviti na prava mesta. Toda kombinacija mladih in starejših bi bila odlična.«

Dela iz čistega veselja

Andrej Gladek starejši, kovač iz kraja Fužine pri Žireh, je vodenje delavnice že pred skoraj 15 leti prepustil sinu, sam pa mu še vedno pomaga. Kaj ga je motivira, da nadaljuje v svojem poklicu? »Veselje do tega dela, ki sem ga opravljal velik del življenja. Namesto da bi hodil po gostilnah, grem v kovačijo. Ne delam toliko kot včasih, od 20 do 30 ur na teden, odvisno od dela: če je fizično težko, malo manj, če so drobnarije, pa več. Poseben izziv so mi zahtevnejši mehanizmi, na primer kakšne stare ključavnice, urni mehanizmi, tečaji in podobno. Tega se ne naučiš v enem tednu, ampak to delam dolga leta in mi kdaj kakšna stvar tudi ni ‘ratala’, pa sem jo odložil in jo pozneje znova vzel v roke ter jo rešil.«

Kako so se tanjšale pokojnine

Zadnji pokojninski reformi sta prispevali k podaljševanju delovne dobe, hkrati pa prinesli zniževanje pokojnin. Obe sta znižali odstotke pri odmeri pokojnin, nato pa so prejemke upokojencev znižale še omejitve zakona za uravnoteženje javnih financ. Tako je bila še leta 2009 povprečna starostna pokojnina v Sloveniji 66,6 odstotka povprečne plače, do predlanskim pa je zdrsnila na 58,4 odstotka, in čeprav so medtem pokojnine spet začeli usklajevati in zvišali minimalno pokojnino za 40 let delovne dobe na 500 evrov, se je lani razmerje do povprečne plače popravilo le za desetinko odstotne točke.

Zato bo novela zvišala odmerne odstotke in jih izenačila za zavarovance obeh spolov. Pri izpolnitvi minimalnega pogoja vsaj 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe bo odmerni odstotek 29,5 odstotka, za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe pa 63,5 odstotka. To zvišanje bodo za ženske uveljavili že prihodnje leto, za moške pa postopno v šestih letih. S tem se bodo starostne pokojnine za moške zvišale za 10,09 odstotka in za ženske za 5,4 odstotka. Zvišale pa se bodo tudi vse druge pravice iz zavarovanja, tako invalidske pokojnine za invalidnost zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni kot tudi zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, vdovske in družinske pokojnine ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

 

Članek je bil objavljen v časopisu Finance, 21. 11. 2019. Njegov avtor je novinar Lojze Javornik.

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


 

Fotogalerija