Novice


Projekt POLET: »Stanje na področju varnosti in zdravja pri delu se izboljšuje, a možnosti za izboljšave je še veliko«

POLET

V pričujočem intervjuju vam predstavljamo varnostnega inženirja, g. Milana Lorenčiča, dolgoletnega strokovnjaka na področju varnosti in zdravja pri delu. Kot del multidisciplinarnega tima v projektu POLET je podjetjem lahko v pomoč pri načrtovanju ali izvajanju ukrepov na področju aktivnega in zdravega staranja.

1.      Na začetku bi vas prosila, da se na kratko predstavite.

Z varnostjo in zdravjem pri delu se ukvarjam že kakšnih 40 let. Po izobrazbi sem diplomirani varnostni inženir. Zaradi želje po čim širšem strokovnem znanju sem  poleg strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu opravil še strokovni izpit za koordinatorja za varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, izpit za vodilnega presojevalca sistemov vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001, izpit za promotorja zdravja na delovnem mestu in izpit za prevoz nevarnih snovi po ADR. Poleg varnosti in zdravja pri delu se ukvarjam tudi z varstvom pred požarom za kar imam tudi vse potrebne strokovne izpite.

2.      Koliko imate po vaših izkušnjah občutek, da so zaposleni ozaveščeni o politikah ali programih za varnost in zdravje pri delu?

Zaposleni v večini podjetij so zelo slabo ozaveščeni oziroma seznanjeni s politiko in programi za varnost in zdravje pri delu. Veliko podjetij politike in programov za varnost in zdravje pri delu sploh nima. V glavnem imajo podjetja predvsem programe za izpolnjevanje zakonskih zahtev, kot so izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, opremljanje zaposlenih z osebno varovalno opremo, preverjanje usposobljenosti zaposlenih za varno delo, pregled delovne opreme ter programe za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Nimajo pa programov za zadeve, ki zakonsko niso zahtevane so pa nujne za izboljševanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kot na primer pri zniževanju števila poškodb pri delu in velikega bolniškega staleža, izboljševanje organizacijske klime itd..

3.      Ali obstaja razlika med področjem varnosti in zdravja pri delu v tujini in pri nas? Kje so v Sloveniji še možnosti za izboljšave?

Razlika med področjem varnosti in zdravja pri delu v tujini in pri nas je kar velika in sicer predvsem zaradi različnega dojemanja pomena oziroma odnosa do varnosti in zdravja pri delu. V tujini je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na prvem mestu pred ekonomskimi interesi. S tem je tudi delavec na prvem mestu. Pri nas pa je v večini primerov ravno obratno. Varnost in zdravje pri delu je nepotreben strošek in je daleč za ekonomskimi interesi. Bolan in nezadovoljen delavec pa je zamenljiv. Slab odnos do varnosti in zdravja pri delu se kaže predvsem v nezadovoljstvu zaposlenih nad neustreznimi delovnimi razmerami, velikim številom poškodb pri delu in v zelo velikem bolniškem staležu.

Za ureditev oziroma za izboljšanje razmer na področju varnosti in zdravja pri delu bi si morala podjetja poleg ocene tveganja področje varnosti in zdravja pri delu urediti še z internimi akti ali pa vzpostaviti Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001/BS OHSAS 18001.

4.      Kako je pa z varnostno kulturo? Kaj sploh pomeni, kje se le-ta kaže? Kako jo lahko delodajalec izboljša? Kako lahko k boljši varnostni kulturi pripomore zaposleni?

Varnostna kultura je odraz oziroma učinkovitost izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu. Negativna varnostna kultura se kaže v neizpolnjevanju zakonskih zahtev oziroma neustreznem načinu zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu (neurejene delovne razmere, nezadovoljstvo zaposlenih, veliko število poškodb pri delu, velik bolniški stalež, itd.). Pozitivna varnostna kultura se kaže v izpolnjevanju zakonskih in drugih zahtev oziroma v stalno boljšem stanju na področju varnosti in zdravja pri delu (dobro ime podjetja, urejene delovne razmere,  zadovoljstvo zaposlenih, velika pripadnost podjetju, majhen bolniški stalež, manjše število poškodb pri delu itd.).  

Delodajalec lahko varnostno kulturo izboljša tako, kot sem že omenil, in sicer, da delovanje varnosti in zdravja pri delu v podjetju uredi z internimi akti oziroma v večjih podjetjih z vzpostavitvi sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001/BS OHSAS 18001.

Zaposleni lahko znatno pripomorejo k dvigu ravni kulture v posameznem podjetju, seveda pa morajo biti za njih v internih aktih natančno opredeljene naloge, odgovornosti in pooblastila za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vodstvo pa mora dosledno skrbeti, da se te naloge, odgovornosti in pooblastila tudi izvajajo in da niso samo napisana na papirju.

5.      Ali menite, da se je v Sloveniji v zadnjih 5 letih stanje na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu izboljšalo, ostalo enako? Kaj kažejo trendi?

Stanje na področju varnosti in zdravja pri delu se izboljšuje, predvsem kar se tiče tehnične varnosti (urejenost delovne opreme, urejenost delovnih mest za delo z računalnikom, urejenost in delo na gradbiščih, itd.), manj oziroma znatno premalo pa kar se tiče varovanja zdravja na delovnem mestu. Tukaj mislim predvsem na izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, skrbi za starejše delavce in prepoznavanje in obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnih mestih. Rezultat neustrezne skrbi za varovanje zdravja delavcev na delovnih mestih se kaže v nenormalno visokem absentizmu in tudi prezentizmu.

6.      Ali staranje delovne sile predstavlja izziv tudi na področju varnosti in zdravja pri delu?

Staranje delovne sile predstavlja poseben izziv oziroma problem na področju varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci le s težavo poskrbijo za starejše delavce, ker imajo že preveč težav z invalidi in delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo. Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi delodajalci z internimi akti oziroma s politiko opredelili delo starejših delavcev in bi jim dali prednost pri opravljanju lažjih psihičnih in fizičnih delih, prilagodili delovni čas itd. Za urejanje oziroma preprečevanje te problematike pa je najboljša preventiva, za katero morata poskrbeti delodajalec in predvsem tudi zaposleni sam.

7.      Podjetjem v projektu POLET je na voljo tudi svetovanje s področja varnosti in zdravja pri delu, ki ga kot strokovnjak pokrivate vi. S katerimi vprašanji se podjetja lahko obrnejo na vas?

Podjetja lahko postavljajo vsa vprašanja, ki se kakor koli nanašajo na področje varnosti in zdravja, kot na primer:

  • izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja,
  • organizacijo in vzpostavitev sistema za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
  • ureditev posameznih internih aktov, ki se nanašajo na ureditev posameznih delovnih mest,
  • nabavo in uporabo delovne in osebne varovalne opreme,
  • prepoved dela pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,
  • prijave s področja varnosti in zdravja pri delu,
  • posvetovanje in sodelovanje z delavci o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu, izdelavo navodil za varno delo, itd.
  • vprašanja, ki se nanašajo na prevoz nevarnih snovi po ADR in področje varstva pred požarom.

 

Z namenom aktivnega naslavljanja področja aktivnega in zdravega staranja v podjetjih ter zmanjševanja odsotnosti z dela v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) vse do leta 2022 poteka projekt z naslovom »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)«, v sklopu katerega bo v 120 vključenih podjetjih implementiran celovit poslovni model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki bo delodajalcem pomagal pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi ter za zmanjševanje odsotnosti z dela.

Se želite pridružiti projektu, kjer vam bo na voljo multidisciplinarni tim strokovnjakov za svetovanja s področja ergonomije, varnosti in zdravja pri delu, promocije zdravja na delovnem mestu, medicine dela in psihologije?

Do marca 2020 bo potekal nov izbor podjetij, ki bodo vključena v II. sklop projekta, zato svoj interes za sodelovanje pošljite na naslov: posavska.gz@gzs.si

Več o projektu na: www.projekt-polet.si

 

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


Fotogalerija